Z ljubeznijo do igre

23. oktober 2025

Štiri mačke z očali plešejo nad ilustracijo rok, na desni pa stojita dve mišičasti različici Spužvaboba, ena na ramenih druge.

Volilna opravila so se začela, kampanja bo stekla vsak trenutek, ti pa si v koledarje zapiši in povej bližnjim: 23. novembra gremo ponovno obkrožiti za dostojno smrt. Morda ne ti, morda ne mi, ampak gotovo so in bodo ljudje, ki bodo v zadnjih trenutkih cenili izkazano sočutje.

Na DJND bomo poskrbeli* za vse reči, ki jih pričakuješ od nas: pripravili bomo vodiče po alternativnih oblikah glasovanja in zemljevid OMNIA volišč, opominjali bomo na veseli dan (23. november!) in spodbujali vse, da na referendumu izberejo bolj sočutno od obeh možnosti. Seveda k temu (in kaki drugi, morda bolj “žmohtni” akciji) vabimo tudi tebe. Daj čas, daj denar, daj znanje – vzamemo vse in odgovorno uporabimo.

Naivno bi bilo verjeti, da bodo na referendum prišli vsi, ki dobro v srcu mislijo. Ne bodo. Tudi tebe se morda, še preden gre zares, že loteva volilna utrujenost. Izjava, da smo “to že enkrat izglasovali”, je lahko mamljiv izgovor za neudeležbo, a ne glede na prejšnji rezultat smo se dolžni izreči ponovno, tu izbire nimamo. Lahko pa vplivamo na to, kako bomo o referendumu razmišljali in se o njem pogovarjali.

Če je demokracija res kot mišica in referendum tekma, je 23. november lahko dan, ko:

  • treniramo svoje mišice,
  • še enkrat “premagamo” “nasprotnike”,
  • odigramo lepo tekmo,
  • zastopamo svoj kraj, občino, državo
  • in na referendum pogledamo “z ljubeznijo do igre”.

Rezultat je seveda pomemben, sicer glasovanje nima smisla, ampak najprej moramo sodelovati, šele potem lahko zmagamo.

Referendumski dan je priložnost za majhne in velike zmage, dan za srečanje s prijatelji in pohod na volišče, dan za družinsko kosilo in sprehod, dan za podaljšati sobotno žurko do sedmih zjutraj. Redko pride tak dan (letos bo 23. novembra!), izkoristi ga!

* V besedilu uporabljene slovnične oblike se enakovredno nanašajo na vse spolne identitete.

 
BODI NA TEKOČEM

Prijavi se na naš Občasnik!

Danes je nov dan novice

Preveri, kaj smo počeli pretekli mesec

Manipulacija ni informacija
Retorične zvijače škodijo javnim razpravam in spodkopavajo demokracijo. Jih prepoznaš? Preizkusi se v kvizu Manipulacija ni informacija, s pomočjo katerega spoznaš manipulativne tehnike, ki jih zasledimo v slovenskih medijih in politiki. Novo izjavo predstavimo vsak dan v oktobru, odgovarjaš pa lahko tudi za pretekle dni.
Naslovna slika Manipulacija ni informacija
Poglej v svet naših programerjev
Filip vsak mesec pripravi programerski novičnik, kamor vključi pregled dela na naših prostokodnih projektih, izbere zanimive povezave, pridiga o digitalni suverenosti in izpostavi vsaj en dogodek v “mesnem” svetu. Vse to in še kaj ti pošljemo naravnost v digitalni nabiralnik. Če te nič od tega ne prepriča, vsako izdajo spremlja glasbena podlaga!
Logotip DJND, napis Programerski novičnik, v ozadju pa programerska koda.
Bo regulacija umetne inteligence ustavila razvoj ali apokalipso?
Nedolžna oseba zaradi napačne biometrične prepoznave pristane v zaporu. Oblasti z UI nadzirajo parado ponosa. Policija na mirnih shodih identificira prisotne. To ni znanstvena fantastika, temveč realnost v naši soseščini. Vprašanja regulacije UI, nadzora in vpliva avtomatizacije so bila v ospredju nedavne Intelekte, na kateri je sodelovala tudi Jasmina.
Nekateri sistemi umetne inteligence, ki so trenutno dovoljeni, so prenevarni za tudi najstrožjo regulacijo.
Kako do informacij javnega značaja?
Deluješ v nevladni organizaciji, ki se pogosto trudi priti do podatkov, pa ti še niso javni? 5. novembra ob 10. uri te vabimo na brezplačno delavnico, kjer ti razložimo, kdaj lahko prideš do informacij, zakaj jih včasih ne dobiš in kako napisati zahtevo, ki bo uspešna.
Ikona ključavnice, povečevalnega stekla in ključa, ob straneh pa kupi papirja
Kakšno je tvoje mnenje o nevladnih organizacijah?
O vlogi nevladnih organizacij se v družbi pogosto razpravlja. Ker želimo bolje razumeti, kako slovenska javnost doživlja naše delovanje, izvajamo anonimno anketo, s pomočjo katere bomo pridobili dragocene vpoglede v mnenja in stališča ljudi. Za sodelovanje, ki ti bo vzelo približno 7 minut, se ti že vnaprej lepo zahvaljujemo!
Ilustracija osebe, ki v rokah drži megafon, pod njo pa še več različnih oseb.
Slovenija je umaknila podporo predlogu Chat control
Naši pritiski in argumenti proti uvedbi množičnega nadzora so zalegli. Vlado smo uspeli prepričati, naj umakne podporo nevarni evropski uredbi, ki bi omogočila skeniranje zasebnih sporočil. S tem smo prispevali tudi k (vsaj začasni) ustavitvi poskusa uvedbe ukrepov, ki bi ogrozili naše temeljne pravice.
Ikone oseb s prekrižanimi rokami, v sredini pa roka, ki s škarjami prereže mobitel.

Izpostavljeno

Priporočamo, svetujemo, vabimo, opozarjamo in še kaj drugega

Fotografija Coryja Doctorowa, v ozadju emoji kakca, ničle in enice ter napis Why the internet is done.
Eden najbolj znanih spletnih aktivistov in novinarjev Cory Doctorow gostuje v podkastu Smart Cookies, ki ga ustvarja slovenski avtor. V pogovoru preprosto razloži svojo teorijo usranjevanja (ang. enshittification) interneta – zakaj se spletna izkušnja vztrajno slabša in kaj sploh še lahko storimo, da se temu upremo.
Taylor Lorenz, slike, generirane z umetno inteligenco, in napis NEW GOLD RUSH
Po spletu se širi poplava vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco. UI brozga (ang. AI slop) označuje hitro generirane, pogosto nesmiselne videe in slike, katerih namen je zlasti pridobivati oglede in dobiček. V pogovoru raziskovalke spletne kulture Taylor Lorenz z novinarjem Drewom Harwellom izvemo, kaj ta pojav pomeni za prihodnost interneta.
Zajem zaslona dokumentarnega filma, na katerem je obraz, posnet od blizu.
Na umetniški video platformi Dis.art se trenutno predvaja kratki dokumentarni film umetnika Daniela Felsteada, ki odlično analizira stanje interneta v dobi UI brozge in “možganskega gnitja” (ang. brain rot).
Joycelyn Longdon in Myriam Francois, napis EARTH'S NEW COLONIZER!
V razvoj UI se stekajo milijarde, okoljski odtis pa postaja vse bolj očiten. Od porabe vode v podatkovnih centrih do izpustov sistemov, kot je ChatGPT – ali sploh vemo, koliko nas stane “napredek”? Raziskovalka okoljske pravičnosti Joycelyn Longdon v pogovoru z Myriam Francois razkriva, kako se za obljubami razvoja skrivajo novi odnosi moči in izkoriščanja.
Trije vojaki, v rokah držijo granate, v ustih imajo nože, brez majice.
Leta 1919 je italijanski pesnik Gabriele D’Annunzio s skupino vojakov zavzel Reko in tam ustanovil svojo mini državo, polno parad, simbolov in velikih besed. Film Fiume o morte! z dobro mero humorja pokaže, kako je to nenavadno poglavje videti danes – in kako blizu so v resnici ideje, ki se zdijo kot zgodovina.
Sredinec, pokazan nemškemu Reichstagu
Nemški tednik Zeit Magazin je od umetnika in aktivista Ai Weiweija naročil članek, a ga nato zavrnil. Besedilo, ki ga je Weiwei zatem objavil sam, brez olepšav razgalja nemško družbo – poslušnost, birokracijo in tišino, ki po njegovem mnenju vodijo v izgubo moralne presoje in svobode.