Woke desnica
25. julij 2024
Po neuspelem atentatu na Donalda Trumpa je eden največjih anti-woke Twitter profilov zagnal gonjo proti osebam, ki so se na spletu pošalile iz dogodka, in dosegel, da so mnoge od njih izgubile službe. Podobno je storila naša desnica z vodilnim strankarskim trobilom na čelu in na križ zaradi njegove šale poskušala pribiti umetnika Arjana Pregla.
Republikanci so si na kongresu v znak podpore Trumpu na ušesa pripeli bele obliže. Gesto, ki sporoča “vsi smo ta oseba” lahko danes zasledimo vsakič, ko koga na desni zasačijo pri nečednostih. Vsi smo Janez Janša, vsi smo Edvard Kadič, vsi smo Klemen Jaklič, vsi smo žrtev.
Dramatična užaljenost, politična korektnost, kultura kenslanja in performativni izrazi solidarnosti so bili v preteklosti domena radikalnega liberalizma. Danes z njimi brez zadržkov operirajo tudi konzervativci* in libertarci.
Izmišljajo si probleme, zaradi katerih so lahko triggered, in za vsako še tako nepomembno temo ustvarjajo spletne peticije. Pozivajo k bojkotu blagovnih znamk, ki ne delijo njihovih vrednot, in se neizprosno borijo za večjo zastopanost v medijih. Slavijo influencerski aktivizem in svojo propagando pakirajo celo v lastno filmsko produkcijo. Ob protestih nasprotnikov se poslužujejo doxinga, tuji pa jim niso niti posegi v jezik, ko na primer zahtevajo zapisovanje božiča z veliko začetnico. Da bizarnega virtue signallinga v obliki navijaštva za genocid pri glasovanju za letošnjo Evrovizijo ne omenjamo.
Kaj se je zgodilo, da je desnica, ki je svojo kulturno vojno v zadnjem desetletju posvetila kritiziranju t. i. woke ideologije liberalizma, prevzela praktično vse značilnosti in taktike svojega največjega sovražnika?
Je mogoče, da se jim te metode nikoli niso zdele posebej problematične? Da jih ni nikoli skrbelo, kako kultura kenslanja zatira svobodo govora in politična korektnost duši humor? “Ne, dokler deluje v prid naši strani,” je ciničen sentiment, ki na desni prevladuje posebej od lanskega 7. oktobra dalje, ko se je razgalila vsa njena hinavščina in moralna izpraznjenost.
Bistvo je v tem, da našteti prijemi nimajo politične orientacije. So zgolj del prevladujočega diskurza privilegiranega srednjega razreda, ki po nareku algoritmov družbenih omrežij pač najraje reproducira zgražanje, dramo, nastopaštvo in moralno besnenje. Kulturni boj je izza tipkovnic zreduciran na goli tribalizem. Če si z nami, smo zate pripravljeni umreti na vsakem hribu in se pri izbiri sredstev ne ustavljamo. Vrednote in načela se uporabljajo kot igralne karte, ki jih odigramo ob taktično primernih trenutkih.
Woke je prikladen vseobsegajoč izraz za demoniziranje progresivnih kulturnih in identitetnih politik, obenem pa je dovolj izmuzljiv, da niti njegovi največji kritiki ne vedo, kaj naj bi zares pomenil. Arjan Pregl ga je definiral kot sočutje do soljudi, še posebej šibkejših. Če to drži, potem o woke desnici kljub opisani apropriaciji najbrž res še ne moremo govoriti.
* V besedilu uporabljene slovnične oblike se enakovredno nanašajo na vse spolne identitete.
Prijavi se na naš Občasnik!
Danes je nov dan novice
Preveri, kaj smo počeli pretekli mesec
Pomagaj nam v boju za bolj solidarno družbo
Ali veš, da lahko naše delo podpreš tudi z donacijo, ki ti sploh ne oklesti bančnega računa? Izpolni enostaven obrazec z nekaj svojimi podatki in nam nameni 1 % dohodnine! Obljubimo, da je postopek tako hiter in preprost, da ga lahko zaključiš ob naslednji skodelici kave.
Ti Airbnb greni življenje?
Boja za regulacijo kratkoročnega oddajanja nepremičnin še zdaleč ni konec, saj skušajo Airbnb veljakinje na vse načine omiliti predlog zakona, ki je že tako preveč blag. S kampanjo nadaljujemo, ko bo o ukrepih odločal državni zbor, do takrat pa zbiramo pričevanja ljudi, ki jih Airbnb izrinja iz mesta.
Vizija o digitalni prihodnosti
Z mednarodno koalicijo civilnodružbenih organizacij smo oblikovale manifest za (digitalno) prihodnost, ki temelji na ljudeh, demokratičnem odločanju in skrbi za okolje. Spoznaj našo vizijo in nam pomagaj pozvati evropske odločevalke, naj jo spoštujejo.
Meje jezika o umetni inteligenci
Zakaj pristajamo na debato dveh ekstremov, kako bi se bilo treba pogovarjati o umetni inteligenci in zakaj jezik vpliva na razvoj politik? Filip se je o teh in podobnih temah pogovarjal v podkastu Državljan D.
Kdor čaka, dočaka?
Kako in zakaj se oblast poslužuje strategije prisilnega čakanja? Odgovore je v Delovi rubriki gostujoče pero iskala Eva, pri čemer je analizirala primer pogajanj med sindikatom ZASUK in kulturnim ministrstvom.
Deli dobro besedo o Občasniku
V prenovljeni različici našega mesečnega novičnika že več kot leto dni delimo izbor razmišljanj, projektov, javnih pojavljanj in sodelovanj ter priporočil za branje in delovanje. Če so ti vsebine všeč, z bližnjimi deli obrazec za prijavo in nam pomagaj doseči še več ljudi.
Izpostavljeno
Priporočamo, svetujemo, vabimo, opozarjamo in še kaj drugega
William Davies se v svojem eseju spominja dni, ko si je izbrisal Twitter račun in si s tem odzvel možnost odzivanja na novice. Ob tem razmišlja o t. i. ekonomiji reakcij, v kateri vse pogosteje sodelujemo, in drugih sodobnih spletnih praksah, ki se navezujejo tudi na tokratni uvodnik.
Na spletnem mestu Zlopamtilo, ki ga ustvarja podatkovni analitik Marko Plahuta, najdeš zbrane izjave, citate in navedbe znanih in manj znanih osebnosti, kot so o njih poročali slovenski mediji. Izjave so nabrane samodejno, in sicer s pomočjo večjega jezikovnega modela.
Vabimo te k branju svežega novičnika mreže organizacij People vs. Big Tech, ki se v vsaki izdaji osredotoča na sporne prakse velikih tehnoloških podjetij in predlaga ukrepe za boj proti njim. Tokrat je na vrsti vpliv družbenih omrežij na širjenje seksističnih vsebin.
Ali je umetna inteligenca naša prihodnost? Ali naj piše pesmi in ustvarja slike? Kakšne so potencialne prednosti in nevarnosti? Prisluhni pogovoru Vuka Čosića in Roka Gumzeja, ki bo potekal v četrtek, 1. avgusta, ob 20. uri v sklopu Novomeških poletnih večerov.
Zadnja leta smo bile priča številnim aferam o sumljivih lastništvih luksuznih stanovanj. Eliti to očitno ni všeč, zato želi razkritja preprečiti s spremembo zakona, ki naj bi jo podpiralo tudi ministrstvo za finance. Informacijska pooblaščenka meni, da za spremembe ni potrebe, z njo pa se strinjamo tudi mi.