Visoka donosnost genocida

28. julij 2025

Tehnološki velikani z denarjem v rokah financirajo uničenje, nadzor in okupacijo.

Že več kot 20 mesecev obupano spremljamo genocid nad Palestinci* v Gazi, v zadnjih mesecih pa smo priča tudi vse večji izraelski agresiji na Zahodnem bregu. Posebna poročevalka ZN za stanje človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih Francesca Albanese v svojem nedavnem poročilu Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida izpostavlja odgovornost držav pa tudi vpletenost mednarodnih korporacij, univerz, bank, skladov in drugih organizacij v izraelske kršitve mednarodnega prava ter izvajanje genocida.

Medtem ko se tako domača kot tuje vlade in odločevalci po svetu otepajo svojih obvez, zanemarjajo mednarodno pravo in ignorirajo pravice Palestincev ter naše apele po sankcijah, pa biznis, ki profitira od nezakonite okupacije, apartheida in genocida, cveti. Tako je od oktobra 2023 vrednost delnic podjetij, ki kotirajo na borzi v Tel Avivu, zrasla za 179 % (= 157,9 milijarde dolarjev). Če nas pri tem ne presenečata interes in bogatenje proizvajalcev orožja, pa ne smemo pozabiti na pomembno vlogo, ki jo pri vzdrževanju in poglabljanju genocida igrajo tehnološke korporacije – vključno s tistimi, katerih storitve redno uporabljaš tudi ti.

Kolonializem in spremljajoče genocide je že v preteklosti podpiral tehnološki sektor. Računalniška korporacija IBM je denimo oskrbovala naciste s tehnologijo, ki je omogočala cenzus “nezaželenih” družbenih skupin in delovanje koncentracijskih taborišč. Izrael za utrjevanje apartheida in kontrolo prebivalcev ter izvajanje pobojev uporablja vrsto digitalnih orodij. Nekatera razvija doma (npr. zloglasni Pegasus, ki ga je kupila marsikatera evropska država), uporablja pa tudi rešitve tujih tehnoloških korporacij. Te zagotavljajo infrastrukturo z dvojno rabo (civilno in vojaško) za množično zbiranje podatkov in nadzor, obenem pa situacijo izkoriščajo za testiranje novih (tudi vojaških) tehnologij:

  • IBM že od leta 1972 izobražuje vojaško in obveščevalno osebje, obenem pa upravlja s podatkovno bazo prebivalstva, priseljevanja in meja, ki je ključna za izvajanje apartheida.
  • HP zagotavlja tehnologijo policiji in zaporom.
  • Microsoftove tehnologije so del zaporniškega, policijskega in šolskega sistema, tudi v nezakonitih naselbinah. Microsoft je po oktobru 2023 še dodatno okrepil svoje partnerstvo z Izraelom, saj je njegova oblačna storitev Azure uporabljena v vojaške in obveščevalne namene.
  • Google in Amazon Izraelu nudita oblačni sistem Nimbus, znotraj katerega so izraelski vojski na voljo še dodatne Googlove tehnologije, ki vključujejo tudi umetnointeligenčne aplikacije za prepoznavanje obrazov, sledenje objektom in analiziranje čustev.
  • Obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da Palantir zagotavlja tehnologije za avtomatiziran napovedni policijski nadzor, obrambno infrastrukturo za hiter in obsežen razvoj in uvajanje vojaške programske opreme ter svojo umetnointeligenčno platformo, ki omogoča integracijo podatkov z bojišča v realnem času za avtomatizirano odločanje.

Izraelov status “startup naroda” se je med genocidom izkazal za donosnega, saj tehnološki sektor predstavlja kar 64 % nacionalnega izvoza. Pri podpiranju tega sektorja pomembno vlogo igra Evropska unija s programi, kot je Obzorje Evropa, v okviru katerega znatna sredstva namenja razvoju naprednih orožij in zatiralskih tehnologij, pogosto v sodelovanju z izraelskimi univerzami in vojaškimi podjetji. Poleg tega pa se opremlja tudi z izraelskim orožjem, ki je bilo v večini primerov "preizkušeno na terenu".

Nedolžne pa niso niti nacionalne države – med njimi tudi Slovenija. SPIRIT, Slovenski podjetniški sklad in slovensko veleposlaništvo v Tel Avivu so denimo večkrat organizirali pospeševalniški program v Izraelu, namenjen slovenskim start-up podjetjem, v okviru katerega med drugim promovirajo priložnosti za razvoj tehnologij kibernetske varnosti, health-tech, umetne inteligence in obrambne industrije. SPIRIT je še nedavno – z javnim denarjem! – promoviral Izrael kot središče obrambnih tehnoloških inovacij. Profit pred ljudmi.

Navkljub težki situaciji imamo tudi mi moč – sploh, če delujemo kolektivno. Nova akcija prihaja kmalu!

* V besedilu uporabljene slovnične oblike se enakovredno nanašajo na vse spolne identitete.

 
BODI NA TEKOČEM

Prijavi se na naš Občasnik!

Danes je nov dan novice

Preveri, kaj smo počeli pretekli mesec

Kdo je tarča?
Ob obilici informacij o kršitvah človekovih pravic s pomočjo sistemov tehnološkega nadzora je težko verjeti, da bi kdo to temo predstavljal v pozitivni luči. Pa vendar lahko v časniku Delo najdemo kolumno z naslovom Zakaj me kitajske kamere ne motijo.
Grafika roke z mobilnim telefonom, ki brska po družbenih omrežjih, medtem ko jo opazujejo nadzorne kamere, na vrhu slike pa sesa lijak, kar simbolizira zbiranje podatkov.
Zakaj se skriva podatke o lastništvu podjetij?
Vlada je želela po hitrem postopku omejiti dostop do registra s podatki o dejanskem lastništvu podjetij – orodja, s pomočjo katerega lahko mediji in civilna družba razkrivamo korupcijo, klientelizem in pranje denarja. Tudi zaradi naše kampanje omejitev ni bila uvedena.
Na vijoličnem ozadju kolaž črnobelih fotografij osebe v obleki, ki si z masko zakriva obraz, dveh rok, ki se rokujeta, emotikonov povečevalne leče, ključavnice in ilustracije ptice, ki govori, ki predstavlja tematski sklop Odgovornost in transparetnost.
EU naj preneha rahljati zakonodajo, ki ščiti naše pravice
Evropska komisija pod pretvezo "poenostavljanja" zakonodaje rahlja ukrepe, ki nas ščitijo pred zlorabami. Trenutno je na udaru akt o umetni inteligenci, ki utegne biti okrnjen, še preden bo v celoti zaživel. Zato z mednarodno koalicijo Komisijo pozivamo, naj ne popušča pritiskom po deregulaciji!
Roka s škarjami prereže telefon z ikono zaklepa, medtem ko sta na obeh straneh fotografiji ljudi za mizo z računalniki
Kaj mladi menijo o umetni inteligenci?
Na Gimnaziji Center Celje je s pomočjo orodja Phygital, ki združuje fizično izkušnjo in digitalni vmesnik, potekala razprava o vlogi umetne inteligence v družbi. Mnenja so bila različna in zelo informirana, orodje, ki ga razvijamo v sklopu Erasmus+ projekta, sofinanciranega s strani EU, pa se je ponovno izkazalo za odličen način sprožanja in uokvirjanja debat.
Fotografija dijakinje, ki uporablja orodje Phygital za razpravo o vlogi umetne inteligence v družbi.
Za strogo regulacijo kratkotrajnega najema
Filip je na seji odbora za gospodarstvo, ki je obravnavala regulacijo kratkotrajnega oddajanja stanovanj, izpostavil, da so stanovanja namenjena bivanju, in kritiziral pomanjkljivosti trenutnih ukrepov, ki škodijo kakovosti življenja in so v nasprotju z vladnimi zavezami o zagotavljanju varnih najemnin in nadzoru nad najemnim trgom.
Na modrem ozadju so ilustracije dveh hišk z Airbnb logotipom na strehi, igralne kocke in vreče denarja.

Izpostavljeno

Priporočamo, svetujemo, vabimo, opozarjamo in še kaj drugega

Fotografija iz Slovenske filharmonije, na kateri sta Francesca Albanese in palestinska aktivistka
V začetku meseca se je v Slovenski filharmoniji odvil pogovor s posebno poročevalko Združenih narodov za stanje človekovih pravic na okupiranem palestinskem ozemlju Francesco Albanese. Oglej si posnetek razprave, ki se je osredotočala na njeno poročilo o odgovornosti javnih in zasebnih akterjev za izraelska hudodelstva.
Logotip festivala Grounded, v ozadju napisa je cvet.
Odpor ni vedno junaški in viden, še manj zaželen ali razumljen. A vselej je znamenje preloma. Med 21. in 23. avgustom pa bo odpor tudi tema tokratnega festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded.
Slika prikazuje stiliziran obraz, sestavljen iz gostih vijoličnih in modrih linij na rožnati podlagi. Obraz je prikazan trikrat zapored, kar ustvarja vtis digitalne ponovitve ali nadzora, pogosto povezane s temo umetne inteligence ali biometrične prepozna
Po spletu se širi nova oblika tehnoduhovnosti – mišljenje, da je ChatGPT čuteče bitje, božanska entiteta ali celo glas iz prihodnosti. V videu ugotoviš, kako je pop kultura postavila temelje za dojemanje tehnoloških sistemov kot vsevednih sil, kako se ti prepletajo z duhovnostjo in kako preprečiti, da bi v iluzijo zdrsnilo še več ljudi.
Zajem zaslona iz predavanja, na katerem je Lil Internet.
Multidisciplinarni umetnik in medijski kritik Lil Internet v eksperimentalnem predavanju preizprašuje vpliv umetne inteligence in družbenih omrežij na družbo. Pri tem ugotavlja, da digitalna preobrazba ne spreminja le sveta okoli nas, temveč tudi naše zaznave, spomine in nas same.
Naslovnica knjige Proti platformam
Ob prelomu tisočletja se je zdelo, da nam bodo digitalne tehnologije omogočile bolj polno, svobodno in povezano življenje. Četrt stoletja kasneje je jasno, da se je ta obljuba izrodila v vsakdan, poln pritiskov, razdrobljenosti in nadzora. Mike Pepi v knjigi Proti platformam razmišlja, kaj je šlo narobe in kako doseči, da bo tehnologija služila javnemu interesu.
Knjiga Tega se ne da izbrisati
Andraž Rožman v romanu Tega se ne da izbrisati ponuja uvid v še danes prisotne posledice izbrisa in boj za pravice izbrisanih. Na Novomeškem poletnem večeru 2025, ki bo potekal 31. julija, se mu bo na odru pridružil predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević, z gostoma pa se bo pogovarjala Carmen L. Oven.