Umetna inteligenca v rokah države ali država v rokah umetne inteligence?

Kaj imajo skupnega podnebna kriza, lažne informacije, vmešavanje v volitve, sovražni govor na družbenih omrežjih in odpornost na antibiotike? Vsi so rezultat pomanjkljivega delovanja države! So boleči simptomi družbe, v kateri si je kapital prilastil politiko, vlada prepričanje, da so inovacije vedno pozitivne, raziskovalci in znanstveniki, ki opozarjajo na nevarnosti, pa so prepogosto ignorirani. Predvsem pa vsi ti primeri izpostavljajo isti problem – ko tisti na položajih moči ne naredijo nič ali storijo premalo, ima to za nas tektonske (v primerih podnebne krize in odpornosti na antibiotike celo eksistencialne) posledice.

Če sta globalno segrevanje in imunost na zdravila greha prejšnjih generacij in če trdimo, da o družbenih omrežjih nismo vedeli dovolj, da bi bili lahko do njih kritični, pa vsega tega ne moremo reči za umetno inteligenco. Gre za tehnologijo, ki že zdaj omogoča nadzor in nediskriminatorno pobijanje Palestincev. Gre za algoritme za zaposlovanje, ki preferirajo moške, gre za program za prepoznavanje obrazov, zaradi katerega je nedolžni Avstrijec 2 meseca preživel v srbskem zaporu. Zaradi obilice dokazov ne bomo mogli trditi, da se nismo zavedali nevarnosti.

Samo zato, ker do sedaj v Sloveniji nismo imeli odmevnih škandalov, povezanih z umetno inteligenco, še ne pomeni, da imamo stvari pod nadzorom. Navdušenje ni zaobšlo niti javnega sektorja, ki se pospešeno opremlja z umetnointeligenčnimi sistemi brez koordinacije, navodil ali nadzora. Tako je med drugim policija potihem podpisala pogodbo za nakup sistema za biometrično prepoznavo obrazov, ki ga lahko zlorabijo za množični nadzor in sledenje posameznikom brez njihove privolitve.

Umetna inteligenca že odloča, katere vsebine bomo spremljali na spletu, nam priporoča, kaj bomo jedli, in nas vodi do želene restavracije. Toda njena prisotnost sega precej dlje od naših telefonov – je tudi na sodiščih, v zdravstvu, na FURS-u in DARS-u. Vprašanje regulacije umetne inteligence je vprašanje prihodnosti delovanja teh in vseh ostalih javnih institucij. Je vprašanje, kako bo izgledala naša prihodnost.

Ne smemo pustiti, da o regulaciji UI v Bruslju in na Gregorčičevi odločajo brez nas! Pridruži se nam 11. septembra v Pritličju, kjer bomo ugotavljali, ali je Slovenija res pripravljena na uvajanje umetne inteligence. Od točnosti rezultatov do netransparentnega odločanja in družbe nadzora bo ključno vprašanje: ali je prihodnost, v kateri vladajo algoritmi, neizogibna?

* V besedilu uporabljene slovnične oblike se enakovredno nanašajo na vse spolne identitete.