Pobegnimo iz digitalne kletke

Nedavna Microsoftova odločitev, da se vda Trumpovim zahtevam in z blokiranjem dostopa do e-poštnih računov glavnemu tožilcu Karimu Khanu sankcionira Mednarodno kazensko sodišče (ICC), je izpostavila digitalno in geopolitično ranljivost tako mednarodnih kot nacionalnih javnih institucij. Odvisnost od tuje tehnološke infrastrukture predstavlja znatno tveganje za politično in gospodarsko avtonomijo, ki je še bolj izrazito v trenutnem politično nestabilnem okolju in ob hitro razvijajočih se tehnologijah.

EU rada omenja digitalno suverenost, ki naj bi bila temelj njene strateške vizije za prihodnost. A digitalna infrastruktura, kot so podatkovni centri, oblačne storitve, polprevodniki, programski ekosistemi in storitve umetne inteligence, je ta trenutek nakopičena v rokah nekaj prevladujočih (večinoma ne-evropskih) akterjev. Z medsebojno integracijo produktov, oteženim prenosom podatkov, tesno povezanostjo strojne in programske opreme, ki onemogoča izbiro drugih ponudnikov, ter podobnimi prijemi, nas korporacije, kot so Amazon, Microsoft, Google, Apple in NVIDIA, zaklepajo v digitalne kletke (t. i. vendor lock-in).

Evropska komisija trdi, da neravnovesje moči med državami in posamezniki* na eni strani ter korporacijami na drugi ovira sposobnost za inovacije, konkurenco in ohranjanje nadzora v digitalnem gospodarstvu, pa tudi v širših družbenih in demokratičnih strukturah. S tem v mislih se je lotila vseobsegajoče deregulacije zakonodaje, ki naj bi omogočila večjo konkurenčnost evropskih podjetij in spodbudila inovacije – pri čemer seveda ne bo manjkalo krčenja težko priborjenih, a že tako nezadostnih pravic ljudi in okolja. Cinično je, da s procesom deregulacije EU še bolj odpira vrata tehnološkim korporacijam in njihovim lobistom.

Za spopad z nevarnostmi, ki jih za naše pravice in pravice narave predstavlja podrejanje demokratičnih procesov interesom kapitala, je edina smotrna rešitev digitalna suverenost, ki temelji na prosti kodi. A že hiter pogled v aplikacijo ERAR ali na portal javnih naročil nam pokaže zaskrbljujočo odvisnost slovenske javne uprave od Microsofta. Med nedavnim obiskom Bruslja se je njihov šef Brad Smith sicer “zavezal”, da bo Microsoft branil evropske interese pred geopolitično nestabilnostjo, vključno z vplivom morebitnih posegov ameriške administracije. A glede na fiasko z ICC mu ne verjamemo, da je zanesljiv partner. Če kdaj, je danes čas, da država zamenja večmilijonske pogodbe z Microsoftom za vlaganje v prosto programje, za suvereno Slovenijo!

* V besedilu uporabljene slovnične oblike se enakovredno nanašajo na vse spolne identitete.