Nepismena družba

Kdaj ste nazadnje do konca prebrali daljši spletni članek? Boste sploh uspeli prebrati to besedilo? Marsikdo ga bo samo na hitro preletel, se nasmejal smešni sliki, ki smo jo prilepili zraven, potem pa preklopil na drug zavihek, kjer bo za nekaj minut nadaljeval napol pogledan Youtube video, dokler ga ne bo zmotilo obvestilo iz skupinskega pogovora, kamor je prijateljica ravnokar poslala aktualen meme.

Zdaj, ko je večina svetovne populacije online in neprestano prilepljena na ekrane, se mnogi raziskovalci sprašujejo, kakšne bodo dolgoročne posledice ekscesne uporabe digitalnih medijev za družbo. Veliko je že bilo povedanega o korozivnih učinkih družbenih omrežji na naše duševno zdravje, javni diskurz in demokracijo. Po mnenju nekaterih pa smo šli v zadnjih letih skozi še eno digitalno transformacijo v obliki premika od statičnih, besedilnih vsebin h (kratkim) videom. Ta sprememba bi lahko bila skoraj tako prelomna kot izum tiska, vendar v negativnem smislu. Možno je namreč, da smo se znašli sredi “kontrarevolucije pismenosti”.

Britanski novinar James Marriott se v svojem odmevnem eseju sprašuje, kako bomo sploh sposobni voditi vedno bolj kompleksno civilizacijo, če pa bomo živeli v napol pismeni družbi. Tja sodeč po številnih zaskrbljujočih statistikah in opozorilnih znakih, ki jih je zbral, tudi drvimo.

Če je tiskana beseda botrovala razsvetljenstvu in francoski revoluciji, kakšne bodo dolgoročne posledice prevlade TikTok videov in podkastov kot prevladujočih medijskih formatov našega časa? Za ustvarjalnost in razvoj znanosti so ključne dolgotrajna koncentracija, natančnost ter skrbno strukturiranje argumentov z uporabo logičnega razmišljanja. Te sposobnosti pa lahko človek razvije le skozi pisano besedo, saj pri oralnem posredovanju informacij niso tako pomembne. Pri govorjeni besedi namreč bolj kot racionalni elementi do izraza pridejo ton, mimika in čustveno izražanje, nenazadnje pa tudi videz, karizma in status govorca.

Problem je še toliko hujši, saj ne gre le za to, da kot družba vedno manj beremo, temveč z razširjenostjo “pametnih” chatbotov umetni inteligenci prepuščamo še tako osnovne kognitivne naloge, kot je pisanje mailov. Ko oblikujemo stavek, obenem oblikujemo tudi idejo. Ko te naloge prepuščamo jezikovnim modelom, pa postopoma izgubljamo sposobnost strukturiranja lastnih misli, kar vodi v še večjo intelektualno pasivnost in odvisnost od tehnologije.

Človeštvo se je že večkrat prilagodilo novim medijem – od izuma pisave, do tiska, radia in televizije. Razumljivo je, da vsak napredek spremlja strah pred tehnološkimi spremembami, vendar tokrat bistvena razlika zlasti v hitrosti, agresivnosti in količini sodobnih digitalnih dražljajev. Neskončni tokovi vsebin, ki tekmujejo za našo pozornost in jo drobijo na vedno manjše delčke, bodo z razvojem generativne UI le še hitrejši. Ustavi jih lahko samo resna in pravočasna regulacija. Žal se zdi, da Digital Fairness Act, zakonodaja, ki bi naredila korak v to smer, ni ravno prioriteta Evropske unije.

Če ste dejansko prišli do te točke besedila, ste že opravili majhen, a pomemben upor proti kulturi distrakcij. Na Danes je nov dan poskušamo kritično razmišljanje in medijsko pismenost spodbujati s projekti kot sta Razkrinkaj.ai in Manipulacija ni informacija. Vendar pa je naš doseg omejen. Potrebujemo večje zavedanje o razširjenosti problema, nato pa odločno ukrepanje v smeri izobraževalne politike in strožje regulacije.

* V besedilu uporabljene slovnične oblike se enakovredno nanašajo na vse spolne identitete.