Najprej so prišli_e po zasebnost

Tehnologija je žal postala eno od glavnih orodij, s katerimi nam tako državni_e kot zasebni_e akterji_ke omejujejo politično participacijo, svobodo govora in zasebnost. Zaradi nasprotovanja političnim elitam, aktivizma, žvižgaštva, gibanja na določenih prostorih in drugih v demokratični družbi običajnih aktivnosti se lahko hitro znajdemo pod drobnogledom; pametna mesta, telefoni, računalniki, nadzorne kamere in druge naprave pa lahko nadzornikom_cam omogočijo dostop do naših osebnih podatkov.

Pogajanja glede akta o umetni inteligenci so razkrila težnje večine evropskih držav po vsesplošnem in neoviranem nadzoru državljank_ov. Zaskrbljujoče je tudi, da je Evropska komisija oblikovala posvetovalno skupino s predstavniki_cami nacionalnih organov pregona, ki preučuje pravne in tehnične možnosti za policijski dostop do večje količine podatkov ter onemogočanje šifriranja in drugih varnostnih funkcij digitalnih naprav.

Prav tako je sporna uredba Evropske komisije, pod pretvezo zaščite otrok na spletu zapakirana v pravila za preprečevanje spolne zlorabe otrok. Ta – upamo, da propadla – uredba je boj proti spolnim zlorabam pogojevala z ogrožanjem uporabniške zasebnosti in kršenjem človekovih pravic, kar bi v prvi vrsti služilo interesnim skupinam družbe nadzora, hkrati pa še bolj škodovalo otrokom, ki naj bi jih pravila ščitila.

Lahko je zamahniti z roko, češ da se vse to ne dogaja nam, ampak daleč stran v Bruslju. A kaj, ko tudi to ne drži. Slovenska policija je začela tehnologijo za prepoznavanje obrazov brez pravne podlage uporabljati že leta 2014, na protivladnih protestih 2020–2021 pa naj bi za identifikacijo in sankcioniranje udeleženk_cev uporabljala tudi avtomatizirano primerjavo fotografij.

Ob vsem tem ne preseneča, da policija za preverjanje identitete uporablja kar fotografije s Facebooka, kar je kljub izgovorom o javni dostopnosti slik neustavno in nezakonito. Zaradi vseh kršitev zasebnosti, ki jih poznamo (in obilice tistih, za katere nikoli nismo slišali_e), nas izjemno skrbi tudi nakup novega sistema za prepoznavanje obrazov Abis. Jasno je torej, da želijo tudi naši represivni organi zakonodajo urejati regresivno, novi akt o umetni inteligenci pa jim bo pri tem dal dodaten zagon.

Ob prihajajočem mednarodnem dnevu varstva osebnih podatkov, ki bo 28. januarja, te zato pozivamo, da se zaščitiš z uporabo šifriranih metod komuniciranja in dvakrat premisliš, preden kaj deliš na družbenih omrežjih. Mi pa obljubimo, da bomo odkrivanju umetnointeligenčnih tehnologij, ki jih uporabljajo različne javne službe – tudi policija – namenili_e še več časa in pozornosti. Pri tem nas lahko podpreš tudi ti!