Manj za ljudi, več za korporacije

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je decembra 2024 naznanila, da si bo v tem mandatu prizadevala povečati konkurenčnost EU, tudi s poenostavitvijo za podjetja bojda obremenjujoče zakonodaje. Načrte je lani začela izvajati s pripravo kar desetih t. i. omnibusov – paketov, s katerimi Komisija spreminja množico zakonov naenkrat. Za letos so napovedani vsaj še trije, po naših neuradnih informacijah pa jih lahko pričakujemo celo več deset.

Evropska komisija v svojem programu napoveduje “stresne teste” celotne zakonodaje EU, s katerimi želi identificirati pravila za “poenostavitev”. To pomeni, da lahko do konca mandata deregulacija doleti praktično kateri koli evropski zakon. V prvi polovici leta pa nam grozi še predlog uvedbe t. i. 28. režima – nadnacionalnega pravnega okvira, ki bi podjetjem omogočil enostavnejše poslovanje po EU, tudi na račun nacionalnih pravil.

Morda se ti ob branju zgornjih vrstic zdi, da poenostavitev zakonodaje EU sploh ni slaba ideja. Da potrebujemo vsem razumljiva pravila, manj nesmiselne birokracije in pregledne postopke. Tudi mi si želimo Evropske unije, ki je dostopna ljudem in organizacijam, njena pravila pa nudijo ustrezno zaščito vsem. Toda “poenostavitve”, ki jih danes napoveduje Evropska komisija, skoraj do pike sledijo zlasti interesom korporacij.

Zakaj bi nas to moralo skrbeti? Deset že objavljenih omnibusov rahlja nekatere ključne evropske politike – od varovanja narave do pravil o hrani in obrambi – in s tem neposredno posega v tvoje zdravje, delo in okolje, pa tudi vsakdanje življenje v Sloveniji. Na Danes je nov dan smo se posvetili predvsem digitalnemu omnibusu, v katerem Komisija med drugim:

• spreminja definicijo osebnih podatkov, kar odpira pot njihovi zlorabi za nenadzorovano rabo in treniranje umetne inteligence,
• omogoča branje podatkov na napravah brez našega soglasja in stopnjuje invazivno oglaševanje,
• razvijalcem škodljive UI dovoljuje, da se nadzoru izognejo zgolj z lastno izjavo o neškodljivosti, s čimer dajejo prednost samoocenjevanju, ne pa nadzoru,
• podjetjem omogoča zavrnitev vpogleda v tvoje lastne podatke, kar je v neposrednem nasprotju z ustavo.

Digitalni omnibus, ki naj bi zmanjšal razliko med evropskimi ter ameriškimi in kitajskimi tehnološkimi korporacijami, se bere kot njihov manifest. Predstavniki industrije so imeli pri pripravi ukrepov privilegiran dostop do odločevalcev, postopek je potekal brez analiz učinka, rahljajo pa se tudi pravila, ki sploh še niso začela veljati (kot je npr. akt o umetni inteligenci).

Dvomimo, da bo takšno razkrajanje pravil, ki ščitijo ljudi in podjetja pred nepoštenimi poslovnimi praksami, prispevalo k razvoju konkurenčne in odporne evropske digitalne industrije. V trenutku, ko se EU skuša poenotiti proti Donaldu Trumpu in odgovoriti na njegove politike, pa so ti predlogi že skoraj komično trumpovski – škodljivi, kaotični in prodani.

Vendar pa je Evropska komisija le eden od akterjev evropskega zakonodajnega trojčka. Omnibuse mora potrditi tudi Evropski parlament, kjer se razmerje moči žal nevarno nagiba v smer konservativnih, pro-biznis strank. To pomeni, da bi lahko zadnji branik naših pravic – nepričakovano – postale države članice v Svetu. Pri digitalnem omnibusu je Slovenija za zdaj zavzela pogumno stališče in nasprotuje rahljanju pravic. Vendar pa se lahko po 22. marcu to stališče drastično spremeni – tudi zato še ta teden vsaj 5 ljudi opomni, naj se udeležijo tokratnih volitev!

* V besedilu uporabljene slovnične oblike se enakovredno nanašajo na vse spolne identitete.