ChatGPT, kdaj boš skuril planet?
26. februar 2025

Pri oblikovanju prihodnosti umetne inteligence (UI) je nujno upoštevati javni interes, česar imajo polna usta tudi naši odločevalci*. A kaj, ko je resničnost povsem drugačna, kar se je jasno pokazalo tudi na nedavnem Akcijskem vrhu o umetni inteligenci v Parizu.
Srečanje se je vrtelo okoli razvoja UI v javnem interesu, zagotavljanja njene trajnosti, oblikovanja globalnega sistema upravljanja in krepitve zaupanja javnosti. Predstavniki globalne civilne družbe smo na udeležence vrha naslovili konkretne in nujne zahteve, saj tehnologije, ki temeljijo na UI, že zdaj močno vplivajo na človeška življenja, naravo in podnebje.
A žal je bila civilna družba – z njo pa tudi pravice planeta in ljudi – v marginalni vlogi. V ospredju so bili namreč zlasti interesi industrije in Evropske komisije, katere glavni usmeritvi sta tako imenovana čista gospodarska rast (kajpak) in zeleni digitalni prehod, ki pa bolj služita ustvarjanju dobičkov kot naši blaginji in varovanju okolja. Vse to kljub številnim pozivom in dokazom, da tehnološke rešitve ne bodo odpravile družbene neenakosti in podnebne krize.
Ne rabiš doktorata iz klimatologije, da razumeš, kako nujna je opustitev fosilnih goriv za zmanjšanje emisij, ki segrevajo ozračje. Vse več pa je dokazov, da k njim prispevajo tudi UI sistemi. Ti ostajajo odvisni od fosilnih goriv, obenem pa izčrpavajo še kritične vire, kot so voda, surovine in prostor, ter povzročajo okoljsko škodo v celotni dobavni verigi, kjer poleg vsega naštetega poglabljajo tudi družbeno neenakost. Veliki jezikovni modeli, kot so ChatGPT, LLaMA in DALL-E, za usposabljanje in generiranje rezultatov potrebujejo ogromno računske moči v obliki zmogljivih čipov, polnih redkih mineralov, in enormne količine podatkov, shranjene v nenehno delujočih podatkovnih centrih, ki jih hladijo milijarde litrov vode. Najmanj ena analiza kaže, da bo UI sektor že letos porabil več energije kot celotna človeška delovna sila, do leta 2030 pa kar 3,5 % celotne globalne energije.
Tehnološki sektor seveda še naprej deluje, kot da planetarnih omejitev ni. Tech bros nam v gonji za vse večjimi zaslužki tehnologijo predstavljajo kot rešitev za okoljske in družbene probleme, v kar so uspešno prepričali tudi odločevalce, poleg tega pa omejujejo moderacijo ter na široko odpirajo vrata dezinformacijam in manipulacijam. Kriza demokracije in zaupanja ima jasne posledice: družbena polarizacija nudi plodna tla za ekstremistična gibanja in karizmatične osebnosti (khm, Elon Musk), ki izkoriščajo takšno stanje in nam vsiljujejo svojo različico resničnosti. Rezultat? Zanikanje podnebne krize in brezmejni pohlep onemogočata ukrepanje – in to ravno v času, ko ukrepanje najbolj potrebujemo!
Na Danes je nov dan obljubimo, da se bomo zato še bolj krčevito borili za preobrazbo družbe v smeri večje pravičnosti, odprtosti in vključenosti. K temu pa vabimo tudi tebe! Pridruži se lokalni okoljski organizaciji in podpri njihove akcije, zaščiti se pred dezinformacijami in manipulacijami z znanjem in kritičnim mišljenjem, za iskanje neumnosti pa ne uporabljaj ChatGPTja, saj s tem prispevaš k okoljski degradaciji in porabi naravnih virov.
* V besedilu uporabljene slovnične oblike se enakovredno nanašajo na vse spolne identitete.

Prijavi se na naš Občasnik!
Danes je nov dan novice
Preveri, kaj smo počeli pretekli mesec
Veš, kdaj državni zbor razpravlja o tvojih pravicah?

Zakaj moramo regulirati rabo umetne inteligence?

Druga vprašanja o umetni inteligenci

Ustavimo tehnološke korporacije

EU ne sme ignorirati izraelskih zločinov

Krepimo digitalne kompetence in medijsko pismenost

Izpostavljeno
Priporočamo, svetujemo, vabimo, opozarjamo in še kaj drugega





