ChatGPT, kdaj boš skuril planet?
26. februar 2025
Pri oblikovanju prihodnosti umetne inteligence (UI) je nujno upoštevati javni interes, česar imajo polna usta tudi naši odločevalci*. A kaj, ko je resničnost povsem drugačna, kar se je jasno pokazalo tudi na nedavnem Akcijskem vrhu o umetni inteligenci v Parizu.
Srečanje se je vrtelo okoli razvoja UI v javnem interesu, zagotavljanja njene trajnosti, oblikovanja globalnega sistema upravljanja in krepitve zaupanja javnosti. Predstavniki globalne civilne družbe smo na udeležence vrha naslovili konkretne in nujne zahteve, saj tehnologije, ki temeljijo na UI, že zdaj močno vplivajo na človeška življenja, naravo in podnebje.
A žal je bila civilna družba – z njo pa tudi pravice planeta in ljudi – v marginalni vlogi. V ospredju so bili namreč zlasti interesi industrije in Evropske komisije, katere glavni usmeritvi sta tako imenovana čista gospodarska rast (kajpak) in zeleni digitalni prehod, ki pa bolj služita ustvarjanju dobičkov kot naši blaginji in varovanju okolja. Vse to kljub številnim pozivom in dokazom, da tehnološke rešitve ne bodo odpravile družbene neenakosti in podnebne krize.
Ne rabiš doktorata iz klimatologije, da razumeš, kako nujna je opustitev fosilnih goriv za zmanjšanje emisij, ki segrevajo ozračje. Vse več pa je dokazov, da k njim prispevajo tudi UI sistemi. Ti ostajajo odvisni od fosilnih goriv, obenem pa izčrpavajo še kritične vire, kot so voda, surovine in prostor, ter povzročajo okoljsko škodo v celotni dobavni verigi, kjer poleg vsega naštetega poglabljajo tudi družbeno neenakost. Veliki jezikovni modeli, kot so ChatGPT, LLaMA in DALL-E, za usposabljanje in generiranje rezultatov potrebujejo ogromno računske moči v obliki zmogljivih čipov, polnih redkih mineralov, in enormne količine podatkov, shranjene v nenehno delujočih podatkovnih centrih, ki jih hladijo milijarde litrov vode. Najmanj ena analiza kaže, da bo UI sektor že letos porabil več energije kot celotna človeška delovna sila, do leta 2030 pa kar 3,5 % celotne globalne energije.
Tehnološki sektor seveda še naprej deluje, kot da planetarnih omejitev ni. Tech bros nam v gonji za vse večjimi zaslužki tehnologijo predstavljajo kot rešitev za okoljske in družbene probleme, v kar so uspešno prepričali tudi odločevalce, poleg tega pa omejujejo moderacijo ter na široko odpirajo vrata dezinformacijam in manipulacijam. Kriza demokracije in zaupanja ima jasne posledice: družbena polarizacija nudi plodna tla za ekstremistična gibanja in karizmatične osebnosti (khm, Elon Musk), ki izkoriščajo takšno stanje in nam vsiljujejo svojo različico resničnosti. Rezultat? Zanikanje podnebne krize in brezmejni pohlep onemogočata ukrepanje – in to ravno v času, ko ukrepanje najbolj potrebujemo!
Na Danes je nov dan obljubimo, da se bomo zato še bolj krčevito borili za preobrazbo družbe v smeri večje pravičnosti, odprtosti in vključenosti. K temu pa vabimo tudi tebe! Pridruži se lokalni okoljski organizaciji in podpri njihove akcije, zaščiti se pred dezinformacijami in manipulacijami z znanjem in kritičnim mišljenjem, za iskanje neumnosti pa ne uporabljaj ChatGPTja, saj s tem prispevaš k okoljski degradaciji in porabi naravnih virov.
* V besedilu uporabljene slovnične oblike se enakovredno nanašajo na vse spolne identitete.
Prijavi se na naš Občasnik!
Danes je nov dan novice
Preveri, kaj smo počeli pretekli mesec
Veš, kdaj državni zbor razpravlja o tvojih pravicah?
Zdaj ti ni treba več izgubljati časa z raziskovanjem, saj si lahko pomagaš s Parlametrovimi obvestili. Določi besedo ali besedno zvezo, ki jo želiš spremljati, mi pa ti pošljemo e-sporočilo, ko bo izbrana tematika omenjena v državnem zboru.
Zakaj moramo regulirati rabo umetne inteligence?
Od filtriranja neželene e-pošte in priporočanja vsebin do analiziranja življenjepisov in prepoznavanja obrazov. UI se uporablja na številnih področjih – tudi tam, kjer lahko pomembno vpliva na tvoje življenje. V povzetku ali posnetku našega četrtega predavanja v ciklu Mini tečAI spoznaš tveganja, ki jih UI prinaša, in zakonodajo, ki ščiti tvoje pravice.
Druga vprašanja o umetni inteligenci
Katera umetnointeligenčna orodja uporablja država in zakaj je dobro, da jih poznamo? Kakšna tveganja prinaša generativna UI? Kako lahko zmanjšamo odvisnost od tehnoloških korporacij? Na ta in podobna vprašanja sta v pogovoru za portal Umetna inteligenca v Sloveniji odgovarjala Jasmina in Tadej.
Ustavimo tehnološke korporacije
Vodje ameriških tehnoloških gigantov skušajo s pomočjo Trumpove administracije spodkopati ukrepe EU na področju digitalnih pravic. Zato Evropsko komisijo pozivamo, naj ne popusti pritiskom in poskrbi za spoštovanje zakonodaje. Sproščanje pravil bi namreč okrepilo moč korporacij, škodilo demokraciji in negativno vplivalo na naša življenja.
EU ne sme ignorirati izraelskih zločinov
Izrael še naprej bombardira Gazo, ovira humanitarno pomoč in širi nezakonite naselbine – EU pa molči in celo krepi sodelovanje. Zato odgovorne pozivamo, naj na zasedanju EU-Izrael obravnavajo izraelske zločine. Če se nasilje ne preneha, morajo države članice sprejeti ukrepe – vključno z omejitvami trgovinskih in političnih odnosov.
Krepimo digitalne kompetence in medijsko pismenost
V prihodnjih mesecih v sklopu projekta Digi.DR začenjamo sodelovanje na področju sovražnega govora, lažnih novic, globokih ponaredkov ter drugih pasti in izzivov digitalnega sveta. Naš cilj bo razvijati in prilagajati vsebine, s pomočjo katerih bo lahko izobraževalni sistem mladim omogočil razvoj digitalnih veščin ter jih opolnomočil za varno in odgovorno spletno življenje.
Izpostavljeno
Priporočamo, svetujemo, vabimo, opozarjamo in še kaj drugega
Glas ljudstva ugotavlja, da je koalicija do sedaj izpolnila le 12, delno pa še 15 od 122 predvolilnih zavez. Največ prelomljenih in nedotaknjenih obljub najdemo na področjih, kjer prihaja do konflikta med interesi kapitala ter interesi ljudi in okolja. Preveri, kje je stanje najbolj kritično.
Preberi poročilo, ki razkriva posledice izraelskih napadov na Gazo in sistematične kršitve digitalnih pravic palestinskega prebivalstva. V raziskavi odkriješ, kako je Izrael kot del svoje vojne strategije uporabljal digitalna orodja in orožje na osnovi umetne inteligence, kar je med drugim vodilo do krčenja palestinskih digitalnih prostorov in utrdilo že tako nepravično realnost.
Morda se ti ne zdi pomembno, da tvoji podatki razkrivajo, kakšno glasbo poslušaš ali kam greš na počitnice. A sčasoma je mogoče iz njih oblikovati vzorce – tvoje navade pa postanejo vidne tistim, ki podatke analizirajo in izkoriščajo za dobiček ali še kaj hujšega. Vodnik za digitalni detox ponuja preproste korake, s pomočjo katerih se lahko znebiš digitalne navlake in narediš korak k večji zasebnosti.
Sindikat Mladi plus raziskuje, kako prekarno delo vpliva na ekonomsko-socialni položaj mladih in njihovo izpostavljenost kršitvam na trgu dela. Vabijo te k izpolnjevanju ankete, ki ti bo vzela približno pet minut in katere rezultati bodo podlaga za kampanjo, namenjeno osveščanju o teh temah.
Evropska prestolnica kulture GO! 2025 je sklenila partnerstvo z Alpacemom (ex Salonit Anhovo), cementarno in sosežigalnico nevarnih odpadkov, ki že desetletja onesnažuje Soško dolino. Kljub milijonskim dobičkom ta namesto investicij v čistejše tehnologije še povečuje sosežig odpadkov, EPK pa mu s promocijo in kulturnimi dogodki v kamnolomu pomaga pri ustvarjanju pozitivne podobe.
Korporacija Meta na Facebooku in Instagramu ukinja preverjanje dejstev, ki ga izvajajo partnerske organizacije. Sprva bo to veljalo le v ZDA, a naj bi se spremembe kmalu razširile tudi drugam. Od manipulacije volitev do cenzure palestinskih glasov – Metine prakse že leta sprožajo polemike. Preveri, kakšne utegnejo biti posledice nove politike in katere alternative imaš na voljo.
