Okoljska cena digitalnih tehnologij

Slika: Danes je nov dan

Če podatke shranjujemo v oblaku, namesto da bi jih natisnili na papir, se nam zdi, da rešujemo drevesa, a resnica ni tako enoznačna.

V Združenem kraljestvu ocenjujejo, da naj bi podatkovni centri do leta 2030 porabili že skoraj 6 % vse električne energije. Pošiljanje enega samega e-sporočila poveča naš ogljični odtis za 4–50 g. Približno 200 milijonov e-sporočil, ki jih svet pošlje vsako minuto, proizvede 10.000 ton CO2.

Ena ura Netflixa nas "stane" 55 g CO2, a ker ni pričakovati, da se bomo tovrstni zabavi kar odrekli, jo vsaj kompenzirajmo. Če mejl eno leto ždi v e-nabiralniku, povečamo ogljični odtis za 10 g, zato za vsak ogledan film izbrišimo 20 starih sporočil, obenem pa razmislimo, koliko shranjenih fotografij pojedenih obrokov in našega spečega kužka res potrebujemo. Med okoljsko najbolj spornimi digitalnimi tehnologijami so generativni modeli umetne inteligence, kot je npr. ChatGPT: s 16 sporočili, ki jih pošljemo UI, bi si lahko zavreli vodo za čaj, s 139 pa oprali perilo.