Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Z glavo v pesku

V Zahodni Sahari, državi, ki je s strani Maroka okupirana že od leta 1975, se nahaja najdaljši vojaški zid, ki razmejuje okupirano ozemlje od osvobojenega puščavskega območja RASD pod nadzorom fronte Polisario. Zid že več kot 40 let nezakonito razmejuje ozemlje in družine, svet pa v svoji nemoči in/ali zasledovanju ekonomskih interesov bolj kot ne gleda stran.

Zadnja v kopici političnih zmot je nedavni podpis ribiškega sporazuma med Evropsko unijo in Marokom, ki vključuje tudi Zahodno Saharo, najbogatejšo ribolovno vodo na svetu, in to navkljub razsodbi Sodišča EU. EU je dogovor prilagodila tako, da vključuje posvetovanje z lokalnim prebivalstvom, čeprav ni jasno, o čem in s kom naj bi se posvetovali.

Nelegalno trgovanje z zahodnosaharskim bogastvom pa se ne konča le pri ribah. Maroko v EU izvaža celo puščavski pesek, z njim pa je prekrita marsikatera kanarska plaža. Jugoslavija je leta 1984 priznala Zahodno Saharo, Slovenija pa v svoji maniri raje tišči glavo v pesek.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Ljubi me, ne ljubi me, ljubi me, ne ljubi me ...

V preteklih tednih se je na relaciji SD – Noriško kraljestvo veliko dogajalo. Brglez je šele po neposrednem napadu nanj pet pred dvanajsto odpovedal udeležbo na soočenju Nova24TV, medtem pa je "neodvisna komisija" pod okriljem Ministrstva za kulturo, ki ga vodi stranka SD, več kot dvajset tisoč evrov namenila temu istemu mediju

Bivši predsednik SD Igor Lukšič se redno pojavlja kot komentator pri Požarju in Pertinaču, še malo bolj bivši predsednik SD in žal še ne bivši predsednik države pa se je ta teden po udeležbi na proslavi v Kočevskem Rogu razpričal kar na Novi.

V nastopu, v katerem deluje rahlo odsoten, se je naprej zavzel "za resnico",  potem pa to konkretiziral s podporo Možinovim Pričevalcem ter Študijskemu centru za narodno spravo, ki ga še vedno vodi dr. Andreja Valič Zver, žena evropskega poslanca SDS. 

Ne preseneča, da se tudi na medijih pozna sodelovanje dveh najstarejših parlamentarnih strank, ki sta si že pred desetletji "pravično" razdelili Slovenijo.


Naravno ≠ boljše

Prihaja poletje, po družbenih omrežjih samooklicanih kozmetičnih strokovnjakov pa se že širijo najnovejši trendi. Letošnji je DIY sončna krema

Danes smo bolj kot kadarkoli prej obsedeni s tem, da mora biti vse naravno, bio, eko, vegansko … Tako manjši proizvajalci kot veliki trgovski konglomerati opažajo, da z oznako “naravno” lahko postavljajo višje cene in zadovoljijo trendom sledeče potrošnike. Otroci se ponovno rojevajo doma, naravno si "čistimo" jetra, ne zaupamo "strupenim cepivom" in zaradi vse večje skepse do znanosti vse gensko spremenjene organizme označujemo kot slabe.

Če so domače zelenjavne maske za obraz zabavne, pa je lahko domača sončna krema zelo nevarna za kožo, saj ne vsebuje pomembnih ("nenaravnih") sestavin, ki dejansko ščitijo pred škodljivimi UV žarki. Z razvojem znanosti, ki ni (nujno) podvržena kapitalizmu, tako lahko več pridobimo, četudi niso vse sestavine naših krem zrasle na domačih vrtovih.


Brezglavo betoniranje, do kdaj še?

Poglejte skozi okno, kaj vidite? Če ste obdani z drevesi in zelenjem, ste del privilegirane manjšine. Ljudje smo v zadnjih desetletjih popolnoma zabetonirali svoje okolje, kakopak vse v imenu gospodarske rasti in razvoja. Zemlja bo kmalu postala sivi planet.

Človek vsako sekundo z betonom kroti naravo. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja smo proizvedli 8 milijard ton plastike. Enako maso betona pa človeštvo proizvede v le dveh letih. 

Beton med drugim pospešuje podnebne spremembe, saj odlično zadržuje toploto in tako segreva ozračje. Pri proizvodnji betona v okolje izpustimo ogromne količine ogljikovega dioksida, da o veliki porabi vode ne izgubljamo besed.

Betoniranje ne uničuje zgolj narave, pač pa škodi tudi družbi, saj prek korupcije v gradbeništvu na letni ravni izpuhtijo milijoni javnih sredstev, kar spodkopava pravičen družbeni razvoj. Primer Odebrecht je zgolj vrh ledene gore.


Povolilna moralna vprašanja

Več kot teden dni po evropskih volitvah je čas za premislek o stanju evropske demokracije.

Katalonskemu voditelju Puigdemontu in drugim članom nekdanje katalonske vlade je španska volilna komisija prepovedala kandidaturo na volitvah, ker ne živijo v Španiji. (Njihovi bivši kolegi, ki so ostali v Španiji, so že več kot leto dni v priporu, obtoženi upora proti državi.) Špansko sodišče je odločitev o prepovedi kandidature spremenilo, Puigdemont in Comin sta postala evropska poslanca, jima pa sedaj blokirajo vstop v EP, ob nastopu funkcije pa ju čakajo številne ovire

Na drugi strani pa vpletenost v sodne postopke ni ovira za v Italiji izvoljenega bivšega zapornika Sivia Berlusconija, ki je trenutno v sodnem postopku zaradi krivega pričanja. Zaradi domnevne vpletenosti v umor sodijo tudi enemu izmed dveh poslancev grške Zlate zore, ki bo pred odhodom v Bruselj moral pridobiti dovoljenje v Atenah. Sicer pa ne pozabimo, da je tudi pri nas kandiral Jelinčič, stari znanec sodišč.