Platon za današnji čas

Slika: Anselm Feuerbach / Google Art Project

O državi navadno govorimo glede na ideje o obsegu državljanskih pravic, socialnih politik in dobre oblasti. Ti vpogledi so konkretni, antizgodovinski, neteoretski, v središče pa skladno z duhom časa postavljajo posameznikovo odgovornost za lastno opolnomočenje. Kot da ne bi filozofi že od antike premišljali enakih vprašanj in ponujali zanimivih odgovorov nanje.

Če njegovo definicijo državljana razširimo na vse prebivalce, je Platonov ideal politične organizacije zanimiv še danes. Velik poudarek daje lokalni organiziranosti: polis naj ima 5040 prebivalcev, vodi pa naj ga absolutist - filozof, ki ga ne omejuje ustava in ga vodi le razum. Če ni pravičen, ga lahko prebivalci odstavijo oz. usmrtijo. 

Državljani se delijo glede na vloge, ki jih opravljajo, intelektualno delo pa je bolj cenjeno kot fizično. Sistem ni zaprt; posameznik se vanj umešča glede na svoje vrline in intelektualno moč. Otroci so skrb države, ki jim zagotovlja široko izobrazbo.

Platonova vizija je res totalitarna, toda Država ni idealističen manifest, ampak delo moralne filozofije, ki omogoča naslednji sklep: pogoj dobre države ni univerzalen dostop do odločanja o skupnem, pač pa izrazito otežen dostop do oblasti in njena odgovornost skupnosti, demokracija kot vladavina vseh pa nujno vodi v populistično izbiro.