Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Prednost kolesarjem

Od prvega januarja imajo Nizozemci pravico do uveljavljanja potnih stroškov za poslovne poti s kolesom ter dostop do brezobrestnega nakupa kolesa ali najema od delodajalca. Podobne ugodnosti za kolesarje ter delodajalce, ki z opremo in ukrepi omogočajo vožnjo na delo s kolesom, poznajo tudi v drugih evropskih državah, v Belgiji že od 1999.

Kolesarjem prijazna mesta so uspešen ukrep proti prometnim zastojem, hrupu, porabi goriv in onesnaževanju okolja, pozitiven učinek imajo na javno zdravje, z večjim številom kolesarjev pa se obenem zmanjšuje število nesreč na kolesu.

Medtem ko so ukrepi v javnem prometu, kot je nižanje cen vozovnic za vlak pri nemški Deutsche Bahn, v zelenem 2020 več kot dobrodošli (in daleč čez rok), za krajše razdalje ne pozabimo na kolo kot najbolj optimalno in okolju prijazno prevozno sredstvo. V Sloveniji bi lahko razmislili o katerem od zgornjih ukrepov: namesto, da še vedno meljemo o obveznih čeladah, raje ustvarjajmo kolesarjem prijazno infrastrukturo!


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Novo leto, stare neenakosti

Večina nas je komaj zakorakala v letošnji prvi delovni teden, medtem pa so najbolje plačani menedžerji že zaslužili več kot bomo ostali do naslednjega Silvestra. Tako v Kanadi, na primer, povprečno plačani delavec zasluži več kot 200-krat manj od tistih na vrhu plačne lestvice. 

Prav Kanada, kjer ''naj bi'' imel kapitalizem vsaj malo človeškega obraza, ima eno izmed najhitreje naraščajočih vrzeli med najbolje in najslabše plačanimi med državami OECD. Zaradi izrazite urbanizacije pa je neenakost najbolj opazna v mestih – v Calgaryju, Vancouvru in Montrealu je dohodkovna neenakost tako skoraj trikrat višja od nacionalnega povprečja. 

Pravičnejše družbe ne bo brez korenitih sprememb distribucije tega, kar ustvarjamo delavci in menedžerji skupaj. Tudi naše spremembe davčne zakonodaje so kljub širokoustenju vlade le kapljica v morje, od nje pa se bo v denarnicah najbolj poznalo tistim, ki imajo že tako največ. Pravično? Niti malo!


Tvoja zasebnost je orožje, vzami jo v roke

Ko se sprejema zakonodaja, ki naše internetne aktivnosti tako ali drugače omejuje, se jo opravičuje s skrbjo za ekonomijo: Podjetja morajo zaslužiti in država jim mora to omogočiti (spomnimo se le EU direktive o avtorskih pravicah).

Ko smo novembra 2019 izvedeli, da sta (bivša) Twitterjeva zaposlena Savdski Arabiji prodala osebne podatke več kot 6000 uporabnic in uporabnikov, je bilo enostavno kriviti Twitter, vendar problema zlorabe osebnih podatkov ne moremo rešiti z "glasovanjem z denarnicami". Države lahko vedno "zakonito" zahtevajo osebne podatke uporabnic in uporabnikov ali kaznujejo tiste, ki varujejo svojo zasebnost.

Pred letom dni so v Sudanu več kot dva meseca blokirali dostop do Twitterja, Facebooka, WhatsAppa idr., na Kitajskem že izrekajo globe uporabnikom VPN storitev, v Turčiji pa odpuščajo ljudi, ki si na telefon naložijo napačno aplikacijo.

Če misliš, da se to ne more zgoditi tebi, se motiš! Uporabljaj Signal in leto prični s podatkovnim detoxom.


Kaj je zares na tehtnici?

Praznični konec veselega (in debelega) decembra je za nami. Novo leto marsikdo izkoristi za nov začetek, nekateri so si tako v novoletni zaobljubi zadali, da bodo v tekočem letu izgubili odvečne kilograme. OK, že prav, skrb za obče zdravje je pomembna, a žal je boj z odvečnimi kilogrami le boj z mlini na veter, ko na drugih področjih divja vihar.

Čeprav se nekateri pri svojih shujševalnih dietah še vedno zanašajo na več kot sto let staro – in že zdavnaj preživeto dogmo, da je “kalorija enaka kaloriji”, se ob tem žal ne preizprašujejo, kako so bile te kalorije “pridelane”. Kruto ravnanje z živalmi in uničevanje planeta jih pač ne zanima. In medtem, ko nekateri seštevajo zaužite in odštevajo v fitnesu preznojene kalorije, se na zahodu države prešteva trupla nesrečnikov, ki niso dočakali lepših dni. Družbena psihoza je celo privedla do nastanka oboroženih vaških straž, ki v imenu varnosti preganjajo ljudi. 

Saj je itak vseeno, važno, da bodo nekateri na Instagramu zažigali v kopalkah.


Fetiš na staroselce

Paleo diete, "mindfulness", alternativna zdravljenja ... V iskanju protistrupa tegobam stresnega življenja človek "razvitega" sveta rad išče odgovore pri svojih koreninah – staroselcih. Ti predstavljajo idealni prikaz davno izgubljene preprostosti in sreče, zato jih radi fetišiziramo kot nekakšne pristne "divjake" z višjim življenjskim smislom.

Ironično je, da smo jih skozi stoletja najprej kolonizirali, jim jemali surovine in vsiljevali naš način življenja. Zdaj jim uničujemo habitate in istočasno iščemo odgovore v njihovem načinu življenja – odgovore za ekološko uničenje, odtujitev in tesnobo, ki so jih povzročile spodletele obljube našega kapitalizma. 

Staroselske skupnosti smo podvrgli globalnemu segrevanju, diskriminaciji, nasilnemu prilaščanju zemljišč. Namesto, da od njih zahtevamo nekakšne instant psevdo-spiritualne odgovore (paleo dieta vas ne bo rešila stresa) na probleme, ki jih niso povzročili, jih raje nehajmo ogrožati ali vsaj pustimo pri miru.