Agrument

V preteklih tednih se je na relaciji SD – Noriško kraljestvo veliko dogajalo. Brglez je šele po neposrednem napadu nanj pet pred dvanajsto odpovedal udeležbo na soočenju Nova24TV, medtem pa je "neodvisna komisija" pod okriljem Ministrstva za kulturo, ki ga vodi stranka SD, več kot dvajset tisoč evrov namenila temu istemu mediju. 

Bivši predsednik SD Igor Lukšič se redno pojavlja kot komentator pri Požarju in Pertinaču, še malo bolj bivši predsednik SD in žal še ne bivši predsednik države pa se je ta teden po udeležbi na proslavi v Kočevskem Rogu razpričal kar na Novi.

V nastopu, v katerem deluje rahlo odsoten, se je naprej zavzel "za resnico",  potem pa to konkretiziral s podporo Možinovim Pričevalcem ter Študijskemu centru za narodno spravo, ki ga še vedno vodi dr. Andreja Valič Zver, žena evropskega poslanca SDS. 

Ne preseneča, da se tudi na medijih pozna sodelovanje dveh najstarejših parlamentarnih strank, ki sta si že pred desetletji "pravično" razdelili Slovenijo.

Prihaja poletje, po družbenih omrežjih samooklicanih kozmetičnih strokovnjakov pa se že širijo najnovejši trendi. Letošnji je DIY sončna krema. 

Danes smo bolj kot kadarkoli prej obsedeni s tem, da mora biti vse naravno, bio, eko, vegansko … Tako manjši proizvajalci kot veliki trgovski konglomerati opažajo, da z oznako “naravno” lahko postavljajo višje cene in zadovoljijo trendom sledeče potrošnike. Otroci se ponovno rojevajo doma, naravno si "čistimo" jetra, ne zaupamo "strupenim cepivom" in zaradi vse večje skepse do znanosti vse gensko spremenjene organizme označujemo kot slabe.

Če so domače zelenjavne maske za obraz zabavne, pa je lahko domača sončna krema zelo nevarna za kožo, saj ne vsebuje pomembnih ("nenaravnih") sestavin, ki dejansko ščitijo pred škodljivimi UV žarki. Z razvojem znanosti, ki ni (nujno) podvržena kapitalizmu, tako lahko več pridobimo, četudi niso vse sestavine naših krem zrasle na domačih vrtovih.

Poglejte skozi okno, kaj vidite? Če ste obdani z drevesi in zelenjem, ste del privilegirane manjšine. Ljudje smo v zadnjih desetletjih popolnoma zabetonirali svoje okolje, kakopak vse v imenu gospodarske rasti in razvoja. Zemlja bo kmalu postala sivi planet.

Človek vsako sekundo z betonom kroti naravo. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja smo proizvedli 8 milijard ton plastike. Enako maso betona pa človeštvo proizvede v le dveh letih. 

Beton med drugim pospešuje podnebne spremembe, saj odlično zadržuje toploto in tako segreva ozračje. Pri proizvodnji betona v okolje izpustimo ogromne količine ogljikovega dioksida, da o veliki porabi vode ne izgubljamo besed.

Betoniranje ne uničuje zgolj narave, pač pa škodi tudi družbi, saj prek korupcije v gradbeništvu na letni ravni izpuhtijo milijoni javnih sredstev, kar spodkopava pravičen družbeni razvoj. Primer Odebrecht je zgolj vrh ledene gore.

Več kot teden dni po evropskih volitvah je čas za premislek o stanju evropske demokracije.

Katalonskemu voditelju Puigdemontu in drugim članom nekdanje katalonske vlade je španska volilna komisija prepovedala kandidaturo na volitvah, ker ne živijo v Španiji. (Njihovi bivši kolegi, ki so ostali v Španiji, so že več kot leto dni v priporu, obtoženi upora proti državi.) Špansko sodišče je odločitev o prepovedi kandidature spremenilo, Puigdemont in Comin sta postala evropska poslanca, jima pa sedaj blokirajo vstop v EP, ob nastopu funkcije pa ju čakajo številne ovire. 

Na drugi strani pa vpletenost v sodne postopke ni ovira za v Italiji izvoljenega bivšega zapornika Sivia Berlusconija, ki je trenutno v sodnem postopku zaradi krivega pričanja. Zaradi domnevne vpletenosti v umor sodijo tudi enemu izmed dveh poslancev grške Zlate zore, ki bo pred odhodom v Bruselj moral pridobiti dovoljenje v Atenah. Sicer pa ne pozabimo, da je tudi pri nas kandiral Jelinčič, stari znanec sodišč.

Vdori v zasebnost se skoraj vedno zgodijo pod pretvezo zaščite dobrobiti in varnosti državljanov. Tako je tudi tokrat. V Beogradu bo Huawei za srbsko državo namestil 1000 kamer, ki so sposobne prepoznavanja registrskih tablic, identifikacije obrazov in analize premikanja. Kamere bodo pomagale prepoznati povzročitelje prometnih nesreč, povečale bodo nadzor nad kriminalom v mestu in, tako v analizi problema Huawei, zaščitile Beograjčane pred begunci. 

Kakor se pri teh zadevah rado zgodi, so vsi dokumenti glede dogovora med tehnološkim podjetjem in državo, pa tudi glede lokacij in uporabe kamer označeni kot zaupni. Še bolj strašljivo je, da vlada ni naredila analize, kako bi tak projekt vplival na zasebnost državljanov. 

In vendar je tehnologija, ki poganja pametne kamere, izredno nezanesljiva. Big Brother Watch, ki med drugim raziskuje policijsko rabo računalniškega vida, ugotavlja, da v več kot 90 % algoritmi nedolžne ljudi označujejo za sumljive - zelo malo muzike za zelo veliko denarja.