Agrument

Politična korektnost ne more sobivati s kritično mislijo. Iz literanih besedil izginjajo besede, kot so zamorec, peder in cigan, a bolje bi bilo, če bi poimenovanja ostala, že osnovnošolce pa bi naučili kritično brati ter jim pojasnili kulturnozgodovinske kontekste. 

Z veščino kritičnega mišljenja opremljeni srednješolci in študentje bi razumeli, da čemur se reče gej, enako močno z drugim imenom bi diskriminirali, zato bi se rajši kot v semantiko vtaknili v sistemske nepravičnosti. Hitro bi pogruntali, da je izvirni greh v politični ekonomiji, kjer prosperirajo politike izključevanja, individualizem in pokroviteljska drža hegemonov. 

Ljubeči Big Brother za nas cenzurira prsne bradavice ter nazorne prikaze nasilja in seksa, nam daje "trigger warnings", vzpostavlja "varne prostore" in "deplatformira" odkrite fašiste. Mulci pa vseeno čez potok, kjer je most. Peterson je veliko bolj privlačen, ko s slovesom izobčenca prekrije pomanjkanje substance, kot pa, ko se ga javno usmili Žižek.

Epidemije ni več, a kljub zmagi v “korona vojni”, smo še vedno veliki poraženci izrednih razmer, saj nam vlada brutalno preprečuje, da bi lahko spet zadihali.

Oblastniki z interventnimi zakoni režejo pljuča naravi, namesto finančne pomoči zdravstvenemu osebju smo dobili prelet vojaške eskadrilje in kljub “reševanju življenj” so nekatere starostnike umestili na listo odpisanih. A vlada je povsem izgubljena tudi na področju odpiranja mej. Z dosedanjimi ukrepi so dokazali, da ne razumejo, kako deluje obmejno področje, predvsem goriško somestje, ki diha isti zrak.

Epidemiologi ocenjujejo, da je stanje v obeh državah dobro, zato ne vidijo zadržkov, da se meja ne bi ponovno odprla. Nekateri podjetniki in trgovci so v času zaprtih mej izgubili kar 95 odstotkov strank. Če meja ne bo padla, bo pod socialnimi pritiski padla Goriška, saj nekateri nimajo več niti za preživetje.

Ljudje ob meji ne morejo več dihati, vlada pa jih še naprej duši. Tudi zato se danes spet vidimo na kolesu!

Medtem ko je Twitter prvič označil nekatere Trumpove tvite kot potencialno zavajajoče, Facebook z istimi vsebinami ni naredil nič. Zaradi tega je bilo podjetje deležno številnih kritik – ne le s strani javnosti, ampak tudi zaposlenih. Zuckerberg očitke zavrača in pravi, da ne bo sodnik Trumpovih objav, četudi bi enake besede drugih uporabnikov kršile Facebookova pravila uporabe. Drugačni standardi svobode govora za "navadne" uporabnike in plačljive politične objave so problematični in razkrivajo, kakšen vpliv ima Facebookova interna politika na prihajajoče volitve.

V času številnih protestov imajo družbena omrežja še posebej pomembno vlogo, saj prenosi v živo omogočajo vpogled v center dogajanja brez novinarskega posrednika. Tega se zaveda tudi Trump, ki si po napadu na tradicionalne medije sedaj želi pokoriti še družbena omrežja. 

Morda se zdi Amerika oddaljena, vendar lahko vzporednice vlečemo tudi v Sloveniji. Kdaj bo Twitter kot sporne označil objave domačih politikov?

Dnevnik je poročal, da je vlada pri imenovanju Petriča v Beneško komisijo spet prekosila samo sebe. Svojega kandidata jim je uspelo imenovati kljub temu, da je rok za prijave že potekel. Petrič je pojasnil, da na prvi razpis ni bil "pozoren", na drugega – ki je bil brez pojasnila ponovljen – pa se je prijavil, ker so ga na to "opozorili prijatelji".

Da Janša ne zamudi nobene priložnosti, da kadrira vodljive oportuniste, ni novo. Da primernost kandidata ni najpomembnejša, pa tudi ne. Isti dan, ko je bil Petrič imenovan v svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih, so ga ujele kamere, kako naduto žuga protestnikom, da jih mora biti sram, da protestirajo. Ta organ ima med svojimi vodili zapisano, da je "pravica do mirnega zborovanja osnovna človekova pravica". 

Petrič, ki je tudi Pahorjev svetovalec, je kasneje "razjasnil" situacijo: njegove besede so bile namenjene protestnikom, ki so ga s snemanjem nadlegovali. Če sodimo po predsednikovem molku, očitno dovolj dober izgovor. 

Izgredi, ki v ZDA divjajo vse od policijskega umora Georga Floyda v začetku prejšnjega tedna, so dosegli že 75 mest, v skoraj polovici so župani uvedli policijske ure. Nazadnje je bila policijska ura v toliko mestih razpisana leta 1968, po protestih, ki so sledili umoru Martina Lutherja Kinga mlajšega.

Koktejl stoletja stare rasne nepravičnosti in rekordne brezposelnosti, s katero se v ZDA soočajo po pandemiji, v kombinaciji s konstantnim rasizmom v policijskih vrstah ter močjo družbenih medijev, preko katerih je posnetek brutalnega umora nedolžnega Floyda v enem dnevu dosegel domala celo državo, je ZDA pripeljal na zgodovinsko prelomnico. 

Medtem, ko je celo nekaterim največjim konzervativcem postalo jasno, da se (četudi nasilnih) protestov, za katere je bilo povod policijsko nasilje, ne da umiriti s policijskim nasiljem, Trump še vedno raje grozi, kot da bi se opravičil v imenu države.

V Noriškem kraljestvu so navdušeni! Najboljši je Janez, potem Ronald, potem Donald ...