Feministični abecedarij: JEZIK

Slika: Ljudje

Jezik poleg pojmov izraža in reproducira tudi družbene pomene, ki stojijo za njimi. V slovenščini s pritikanjem končnic -ova, -eva ali -iva na priimke žensk odgovarjamo na vprašanje "čigava?" in s svojilno obliko implicitno izražamo lastništvo moža nad ženo in očeta nad hčerko. V veliki zagati pa smo pri tvorjenju svojilnih pridevnikov iz priimkov žensk: Ploštajnerjina in Turšičina knjiga?!

Naš jezik je resda gibek in besedotvorno iznajdljiv, a ima težave z nevtralno rabo spola. Na eni strani smo z glagolsko obliko, ki jo prilagajamo osebku, namreč prisiljeni v njegovo izražanje, na drugi strani pa naj bi, četudi želimo izpostaviti različne spole, te zakrili – oz. izrazili – z uporabo moških oblik.

Da generična raba moškega slovničnega spola ni pomensko nevtralna, dokazuje raba izrazov, kot so vzgojiteljice, prodajalke ali – feministke. Vse našteto so tudi moški, a ker gre za poslanstva, kjer prevladujejo ženske, je očitno treba njihovo družbeno manjvrednost nakazati tudi v jeziku.