Agrument

Te dni dobivamo vlado, ki jo bo vodil bivši zapornik, ki toži državo. Tihotapec orožja. Človek, ki ne zna pojasniti svojega premoženja, novinarke zmerja s prostitutkami, volivce s trenirkarji, protestnike pa z zombiji in ljudožerci. A pustimo to za trenutek ob strani in poglejmo, kakšen je ministrski zbor, ki bo tokrat plesal po žvižgih Princa Teme.

V vladi bo sodeč po do sedaj znanih informacijah sedela le ena ženska. To je manj, kolikor jih ima v ministrskem zboru Janšev šef Orban ali poljski skrajni desničar Morawiecki. Sicer tudi Šarčeva vlada po diverziteti ni bila ravno v vrhu, a sedaj bomo po še enem kazalniku bližje Madžarski in Poljski, od katerih se distancira vsa svobodna Evropa.

Zgodovina in izkušnje nas učijo, da bodo Janševi kandidati za ministrske stolčke najverjetneje problematični. To, da bo le ena izmed njih ženska, pa je simptom SDS politike in napoved, kaj lahko pričakujemo v naslednjih dveh letih – tradicionalizem, seksizem in izključevanje.

Ko predsednica DeSUS reče: "Ves čas, ko smo sedeli na pogovorih za koalicijsko ali pa bodočo koalicijsko mizo, smo se skušali izogniti tistih vsebin, pri katerih nismo morali doseči kompromisa. Torej, vendar smo pustili vsa tista vprašanja, ki so puščala dilemo za katero koli od strank, ki smo na pogovorih sodelovale, nekoliko ob strani," misli seveda na najbolj zlobne reči, v katere verjame slovenska skrajna desnica.

Drage poslanke in poslanci DeSUS ter SMC: čas je, da ste zgled vsem osnovnošolcem, ki jih terorizira šolski nasilnež. Tako kot oni, si tudi vi zaslužite dostojanstvo. Zaslužite si, da se vam ljudje opravičijo, ko lažejo o vas, vas ozmerjajo z udbaši, mafijci in grozijo vašim družinam.

To ni trenutek, ko morate pohlevno skloniti glavo in požreti grožnje in laži. Hlapci že znamo biti, za to ne potrebujemo zgleda. Kar potrebujemo, so ljudje, ki svojega dostojanstva ne bodo prodali za 28 plač. To je trenutek, na katerega ste čakali vso politično kariero. Izkoristite ga!

Predstavnikom radikalne desnice je nepredstavljivo, da levo in desno od Šarca dejansko obstaja civilna družba, ki se je sposobna povezati in organizirati spontan shod. S prstom kažejo na Kučana in verjamejo, da ostareli gospod iz Murgel koordinira vse, kar se Janezu neljubega zgodi.

Nekateri medijske hiše o shodu poročajo manj, nekatere več, mnogim pa je skupno to, da so se ujele v Janševo bizarno idejo "zmagovalca volitev", ki naj bi imel zaradi "zmage" pravico do mandatarstva. Pri tem pozabljajo, da to niso Olimpijske igre, ampak večstrankarski sistem. Ne pozabimo vendar, da je več ljudi volilo proti SDS kot za SDS. Janša je le toliko legitimen mandatar, kot so legitimne prelomljene obljube, ki so jih svojim volivcem pred volitvami dali pri SMC in DeSUS.

Ne, vladi nismo dolžni dati priložnosti, ne pretvarjajmo se, da je Janša nepopisan list. Protesti so praznik demokracije. Ljudem sporočajo, da niso sami, oblastnikom pa, da ni vseeno, kakšne poteze vlečejo. 

Se vidimo danes ob petih!

Ping pong mize, sobe za dremež, team buildingi, na straniščih posterji s podobo Elona Muska. Vedno več podjetij implementira startup delovno kulturo iz Silicijeve doline. Pisarne ne spominjajo več na "gulage", ampak na dnevno sobo, sodelavci postajajo družina, delovni vikendi so dejansko kul, pa še zastonj pivo je. 

Ta model naj bi omogočil prijetno delovno okolje, a realnost je, da enostavno zabriše mejo med delom in življenjem. S tem je "navadni" deloholizem uspešno rebrandal v nekaj zaželenega – hustle culture. Dobiček podjetja postane delavčeva vrednota, ta pa verjame, da je del nečesa večjega. Upravičevanje deloholizma kaže tudi na pomanjkanje razumevanja o produktivnosti, ki je veliko višja, če je zaposleni zadovoljen tako z delom kot osebnim življenjem in 12 urni delovniki tega pač ne omogočajo. 

Ping pong mize in free flow smutiji (če to obstaja) v pisarni so čisto kul, dokler je to prostor, kjer človek opravi svoje delo in se nato odpravi domov ob razumni uri ter brez skrbi. 

Sloveniji bojda nezadržno grozi koronavirus COVID-19, ki je konec lanskega leta začel razsajati na Kitajskem. Virus naj bi se širil bliskovito, kar plaši tako gospodarstvenike kot turistične magnate. Razsajanje bolezni pa očitno mnogi že izkoriščajo za kovanje poceni političnega kapitala. Vlada RS je hitro sklicala sejo Sveta za nacionalno varnost. Na njej pričakovano niso ugotovili nič novega, je pa Vlada kot možnost "rešitve" problema že napovedala zapiranje meje, četudi še nismo zaznali niti enega primera okužbe. Italijanske oblasti nam že sedaj svetujejo, da uvedemo izredni nadzor vseh potnikov na Brniškem letališču ...

Strankam je z razmahom koronavirusa sekira padla v med. Širjenje virusa je zelo težko nadzirati, razmere pa so idealne za napenjanje političnih mišic in ustvarjanje izrednih stanj. Načrti zajezitve epidemije so jasni, a to politikov ne ovira pri strašenju ljudi. Najhujša posledica virusa tako ne bodo oboleli, pač pa razmah poceni političnega populizma.