Agrument

Praznični konec veselega (in debelega) decembra je za nami. Novo leto marsikdo izkoristi za nov začetek, nekateri so si tako v novoletni zaobljubi zadali, da bodo v tekočem letu izgubili odvečne kilograme. OK, že prav, skrb za obče zdravje je pomembna, a žal je boj z odvečnimi kilogrami le boj z mlini na veter, ko na drugih področjih divja vihar.

Čeprav se nekateri pri svojih shujševalnih dietah še vedno zanašajo na več kot sto let staro – in že zdavnaj preživeto dogmo, da je “kalorija enaka kaloriji”, se ob tem žal ne preizprašujejo, kako so bile te kalorije “pridelane”. Kruto ravnanje z živalmi in uničevanje planeta jih pač ne zanima. In medtem, ko nekateri seštevajo zaužite in odštevajo v fitnesu preznojene kalorije, se na zahodu države prešteva trupla nesrečnikov, ki niso dočakali lepših dni. Družbena psihoza je celo privedla do nastanka oboroženih vaških straž, ki v imenu varnosti preganjajo ljudi. 

Saj je itak vseeno, važno, da bodo nekateri na Instagramu zažigali v kopalkah.

Paleo diete, "mindfulness", alternativna zdravljenja ... V iskanju protistrupa tegobam stresnega življenja človek "razvitega" sveta rad išče odgovore pri svojih koreninah – staroselcih. Ti predstavljajo idealni prikaz davno izgubljene preprostosti in sreče, zato jih radi fetišiziramo kot nekakšne pristne "divjake" z višjim življenjskim smislom.

Ironično je, da smo jih skozi stoletja najprej kolonizirali, jim jemali surovine in vsiljevali naš način življenja. Zdaj jim uničujemo habitate in istočasno iščemo odgovore v njihovem načinu življenja – odgovore za ekološko uničenje, odtujitev in tesnobo, ki so jih povzročile spodletele obljube našega kapitalizma. 

Staroselske skupnosti smo podvrgli globalnemu segrevanju, diskriminaciji, nasilnemu prilaščanju zemljišč. Namesto, da od njih zahtevamo nekakšne instant psevdo-spiritualne odgovore (paleo dieta vas ne bo rešila stresa) na probleme, ki jih niso povzročili, jih raje nehajmo ogrožati ali vsaj pustimo pri miru. 

Finančno ministrstvo sporoča, da proračun Republike Slovenije v preteklih 11 mesecih beleži več kot 300 milijonov evrov presežka. Prihodki iz domala vseh davčnih virov so se povečali, medtem ko so se izdatki za poplačilo preteklih dolgov precej znižali. Na Ministrstvu za fiance spodbudne trende pripisujejo kombinaciji živahne gospodarske aktivnosti in povečanju povpraševanja. Med večjimi faktorji je zagotovo tudi dvig plač v javnem sektorju, ki so ga izbojevali sindikati. A dobre novice moramo brati s kančkom kritične distance.

Državni uradniki namreč molčijo o tem, kam bodo razporedili presežek. Dodatna sredstva bi nedvomno potrebovali v številnih kronično finančno podhranjenih podsistemih – od zdravstva, javnega potniškega prometa, do štipendij. A preteklo leto nas vedno znova opominja, da politična elita kakršne koli presežke javnih sredstev veliko hitreje nameni dvigu lastnih privilegijev ali nakupu nepotrebne vojaške opreme ...

8-urni delavnik v večini primerov ne deluje več. Ker smo ves čas izpostavljeni e-pošti in drugim obvestilom, se nikoli zares ne izklopimo, meja med delom in prostim časom pa sploh ne obstaja več.

O izgorelosti zaradi prehudega življenjskega, khm, delovnega tempa se sicer veliko govori, bolj malo pa se naslavlja ključne vzroke zanjo. Aljoša Bagola, ki je spisal največji domači hit na to temo, je denimo izgorel, si opomogel, nato pa se vrnil na svoje staro delovno mesto. Kot da delovno okolje ni krivo za njegovo izgorelost, temveč on sam.

Leto 2020 mu, tako kot vsem nam, s prostimi dnevi ne bo naklonjeno. Po dveh ugodnih letih (letos smo "izgubili" le en praznik, lani nobenega) bodo na vikend padli Prešernov dan, Dan boja proti okupatorju, 2. maj, Marijino vnebovzetje, Dan reformacije, Dan spomina na mrtve, pa tudi Dan samostojnosti in enotnosti. 

Želimo vam, da bi bilo v novem letu vaše delo tako neizčrpavajoče, da vam bo za izgubljene proste dni čisto vseeno!

Minuli četrtek je turško ustavno sodišče razsodilo, da tamkajšnja blokada Wikipedije ni v skladu z ustavo in odredilo njen takojšen preklic. Dostop do spletne enciklopedije je bil onemogočen aprila 2017, ko je Ankara zahtevala umik opisov, ki so trdili, da podpira islamistične teroristične organizacije. Uredniki se zahtevam niso uklonili, Turčija pa je Wikipedijo blokirala zaradi grožnje nacionalni varnosti.

Sedaj čakamo še na možno razsodbo z Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer je bila tožba s strani Wikipedije vložena maja letos. Ali bodo oblasti ravnale v skladu z odločitvijo svojega ali z morebitno odločitvijo ESČP zaenkrat še ni jasno, saj ignoriranje razsodb evropskega sodišča in neplačevanje kazni v Turčiji ni redkost.

Turčija je po številu zaprtih novinarjev druga na svetu (za Kitajsko), redno se znajde na koncu seznamov držav glede na svobodo medijev, trenutno pa kljub nasprotujoči razsodbi evropskega sodišča v priporu še vedno drži aktivista za človekove pravice.