Kdo potrebuje olimpijske igre?

Slika: Wikimedia Commons

Olimpijada je v polnem zamahu. Slovenski športniki osvajajo medalje, zgodila so se prva presenečenja, gimnastičarka Simone Biles pa je spodbudila pomembno razpravo o duševnem zdravju tekmovalcev. 

Veseli smo, da se olimpijske igre po napornem letu pandemije sploh odvijajo, kljub temu pa se poraja vprašanje, ali jih, vsaj v formatu, kot ga poznamo, res potrebujemo? Japonci so bili vnaprej nenaklonjeni igram v Tokiu. Dejstvo je, da lahko nizka precepljenost lokalnega prebivalstva in športnikov povzroči izbruhe bolezni.

Izkušnje kažejo, da organizacija olimpijade ponavadi preseže načrtovan proračun, dolgoročna donosnost se brez strategije ne obnese, domove najrevnejših prebivalcev pa izpodrinejo luksuzne novogradnje. Brez gledalcev bo letos še težje pokriti stroške.

Antični sporazum o olimpijskem premirju ne velja več, povprečen človek od OI dobi dva tedna televizijskega gladiatorstva, milijonom lokalnih prebivalcev pa OI dejansko spremenijo življenja – največkrat na slabše.