Kaj bi imel raje hipotetični zaposleni na infekcijski kliniki: optimiziran javnozdravstveni sistem z vlaganjem v raziskave in infrastrukturo, lepe dohodke in človeške razmere za delo ali pomanjkanje kadrov, zaščitne opreme, trojne izmene in – aplavz?
Izpostavljanje herojstva zdravstvenih delavcev je hrbtna plat mačehovskega odnosa države do njih. Superheroji so bogati, privilegirani prostovoljci brez družin in banalnih obveznosti. Imajo nadčloveške moči. Pridejo, ko se pojavi katastrofa, in poniknejo, ko obračunajo z njo. Ne delajo za plačilo, ampak za – aplavz.
Zdravstveni delavci niso superheroji. So strokovnjaki, ki jih potrebujemo ves čas. Moramo jih poslušati, saj vedo, kaj govorijo. Moramo jim zagotoviti primerne pogoje za delo, da ga bodo lahko dobro opravljali. Moramo jim nuditi podporo, saj so tudi oni ranljivi, zaskrbljeni za svojce, utrujeni od domačega šolanja otrok. In končno, njihov poklic ni njihov hobi, ampak služba. Ne delajo za aplavz, ampak za – plačilo.