Agrument

Delitvena ekonomija pomembno vpliva na naša življenja, za največje spremembe sta poskrbela Airbnb in Uber. Zaradi dobička željnih lastnikov stanovanj, ki jih kratkoročno oddajajo turistom, ta večini postajajo nedostopna.

O težavah, ki jih za lokalce prinaša Airbnb, in o brezsramnem bogatenju korporacij, in njihovem "inovativnem poslovnem modelu" lahko preberemo veliko. Kaj pa se zgodi, če kot uporabniki s storitvijo nismo zadovoljni ali smo bili zavedeni z lažnimi ocenami in profili gostiteljev?

V ZDA je več uporabnikov imelo težave s skritimi kamerami v sobah in kopalnicah, kar grobo posega v zasebnost gostov. V primeru tovrstnih zlorab Airbnb ponudnika nastanitve odstrani, gostu povrne stroške, kazenske odgovornosti pa podjetje ne prevzema, ker je zgolj "posrednik" stanovanj, in ne lastnik ali upravljalec.

Airbnb se očitno požvižga na varnost in zasebnost svojih uporabnikov, saj lahko kršitelji ustvarijo nove lažne profile in z oddajanjem še naprej goljufajo - vse za dobro (o)ceno!

V soboto, 27. 4., na Dan upora proti okupatorju, bo v Ilirski Bistrici potekal sovražen protest proti nastanitvenemu centru za migrante v Jelšanah na hrvaški meji. Tovrstni protesti žal postajajo stalnica današnjega časa – oblastem je pač uspelo prepričati ljudstvo, da je njihov glavni sovražnik lačen in premražen migrant. 

Bizarno je, da sovraštvo do beguncev podpihuje župan iz vrst stranke SD. Njegov govor bolj kot na socialdemokratsko pozicijo spominja na besede iz Noriškega kraljestva: “Naša občina se zaradi nezakonitih prehodov državne meje spreminja v smetišče,” je rekel in priložil celo slikovni “dokaz”. 

SD ima sicer na grbi veliko grehov, a v povezavi z begunsko problematiko stranka doslej ni nastopala ravno sovražno. Naj spomnimo, da so njihove poslanke in poslanci v prejšnjem mandatu vendarle glasovali proti Zakonu o tujcih. 

Prav bi bilo, da vodstvo stranke rasizma ne upravičuje s heterogenostjo mnenj in Rojca izključi – ali pa mu vsaj izreče javno opozorilo. 

Šrilanška vlada je takoj po terorističnih napadih v strahu pred širjenjem lažnih informacij blokirala glavna družbena omrežja. Za potezo so se odločili, da bi preprečili dezinformiranje in posledično nove izbruhe nasilja.

Nevarnost širjenja lažnih novic je Šrilanka izkusila že lani, ko so neresnične Facebook govorice sprožile spopad med budisti in muslimani s smrtnim izidom. Zaradi dogodka je Facebook obljubil povečanje nadzora, ampak to je pač zvonjenje po toči.

Družbena omrežja so do nedavnega veljala za revolucionarno orodje, zdaj pa jim je ugled (upravičeno) padel. Argument blokade družbenih mrež z namenom zaščite ljudi je na mestu, a obstaja nevarnost, da bodo avtoritarne države ta ukrep lahko uporabile za kratenje državljanskih pravic in tako v kali zatrle protivladne proteste. Če želijo družbena omrežja spet služiti demokraciji, na katero se rada sklicujejo, morajo bolje nadzirati dogajanje na platformah in predvsem pokazati, da so same odgovoren in transparenten akter.

Prazniki so ohromili slovensko cestno omrežje. Zaradi nesrečnega prepleta obnov in prometnih nesreč je promet povsod za več ur obstal. Zastoji so žal voda na mlin idejam o širitvi obstoječega omrežja. DARS denimo načrtuje okoli 1,2 milijardi evrov težko širitev ljubljanske obvoznice. Vendar širitev infrastrukture ne bi rešila težav, ampak prej poslabšala prometno situacijo.

Prometne študije namreč ugotavljajo, da tovrstna rešitev zgolj privabi dodatne voznike in zato ne odpravi prometnih zamaškov. Boljša možnost je lahko izboljšava javnega potniškega prometa. Do konca letošnjega leta mora Ministrstvo za infrastrukturo pripraviti nov razpis za koncesioniranje avtobusnih prevozov. Žal stališča ministrice Bratušek kažejo, da želi MZI to storiti po liniji najmanjšega odpora, kar v praksi pomeni ohranitev ključnih prvin trenutnega sistema javnega prevoza, čeprav državni revizijski organi in strokovnjaki opozarjajo, da je negospodaren ter neprilagojen uporabnikom.

Evropski parlament je sprejel direktivo o transparentnih in predvidljivih delovnih pogojih, ki bo nabor delavskih pravic razširila na najfleksibilnejše; npr. delavce preko spletnih platform, kot sta Uber in Deliveroo. Ti imajo velikokrat sklenjene t.i. zero hour contracts (ponekod v EU so sicer prepovedane), ki delavcem ne zagotavljajo, da bodo sploh opravili kako uro dela, morajo pa biti v stalni pripravljenosti.

Poslanci so bili bolj zadržani pri glasovanju o direktivi, ki bi koordinirala sisteme socialne zaščite držav članic. V duhu opevane evropske mobilnosti bi si EU morala prizadevati, da zagotovi univerzalen in poenostavljen model socialne zaščite, ki bi preprečeval socialni dumping. Taka sprememba bi pretresla obstoječe, mnogokrat izkoriščevalske poslovne modele, npr. registriranje podjetij v za kapital ugodnejših okoljih in napotovanja delavcev iz perifernih držav v države centra.

Tudi od tebe je odvisno, če bo za tovrstne spremembe več politične volje v naslednjem sklicu.