Agrument

V Črni gori so decembra sprejeli Zakon o svobodi veroizpovedi. Zakon vsem vernikom jamči enake pravice, Srbsko pravoslavno cerkev pa je razjezilo določilo zakona, da morajo verske skupnosti državi vrniti nepremičnine, ki so bile zgrajene z državnim denarjem. Največja verska skupnost v državi se je nemudoma vmešala v politiko in mobilizirala podpornike, da bi zaščitila svoje interese in bogastvo. 

Da bi na ulice spravili čim več ljudi, streljajo z vsemi topovi, v tem pa jih podpira tako srbska opozicija kakor tudi oblast. Črnogorci verjamejo, da je njihova država žrtev organizirane srbske spletne kampanje, temelječe na lažnih novicah. Zaradi tega so za 72 ur priprli novinarko, ki je z lažnim poročanjem prispevala k paniki. Čeprav se poteza sprva zdi smiselna, pa je več kot očitno, da to družbo pripelje na spolzek teren potencialne represije: hitro je lahko za lažno novico označeno vsako nepriljubljeno mnenje, v priporu pa končaš že zato, ker si na Facebooku nekaj zabrusil šefu policije.

Odstop predsednika vlade je popolnoma zasenčil zakonodajno sago o noveli Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-O), ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Trenutna ureditev je vzpostavila oligopol treh zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, ki na račun zavarovanja zberejo dobrih 40 milijonov evrov presežka. Interes za ohranjanje statusa quo je izredno velik, politika pa se na vsak način otresa končne odločitve.

Predlog zakona je konec lanskega leta v DZ vložila Levica, kar ni poželo preveč odobravanja. Zakon je nato z amandmaji do neprepoznavnosti spremenila LMŠ, v sklepni fazi pa podporo predlogu z ad hoc dopolnilom pogojuje tudi SD. Ostale koalicijske stranke predlogu potiho nasprotujejo.

Poslanci bodo o ZZVZZ-O odločali v sredo. Za razpravo imajo predvidenih kar 6 ur, glasovanje pa se bo verjetno zavleklo pozno v noč. Zakon bodo najverjetneje zavrnili, hkrati pa srčno zatrjevali, da podpirajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Medtem ko se v EU šušlja o možni 5-letni prepovedi uporabe tehnologije za prepoznavanje obrazov v javnih prostorih, policija v Londonu širi uporabo "pametnih" kamer. Nov sistem digitalnega nadzora se uvaja navkljub problemom z nenatančnostjo, zasebnostjo in pristranskostjo. Neodvisna raziskava v Londonu je pokazala, da je bilo 81 % "prepoznanih" obrazev lažno pozitivnih, v treh letih preizkušanja tehnologije pa je s pomočjo njene uporabe do aretacij prišlo samo osemkrat. Evropski pomisleki izhajajo iz argumentov, da tehnologija še ni pripravljena za uporabo, tako zaradi nerešenih etičnih in pravnih vprašanj kot tudi nizke stopnje uspešnosti.

Ameriška raziskava poroča, da so del problema policisti sami, saj manipulirajo s slikami, da bi te dosegle standarde sistema. Na drugi strani ima Microsoft "pravilo", da tehnologije ne prodaja v namen nadzora imigrantov. So to res najboljši akterji za ustvarjanje pravil in prakse glede uporabe tehnologije prepoznave obrazov?

V svetovnem gospodarstvu ponovno uporabijo le 8,6 % mineralov, biomas, fosilnih goriv in kovin, kar je celo manj kot pred dvema letoma. Sočasno se je tudi globalna poraba povečala za 8 %, pri čemer bogate "razvite" države porabijo 10-krat več virov na osebo kot pa države "v razvoju". Povprečen Britanec je letos do 12. januarja v okolje oddal več ogljika, kot ga bodo prebivalci sedmih afriških držav do konca leta.

Raziskave že kažejo, da je razlika v BDP med bogatimi in revnejšimi državami za 25 % višja zaradi posledic podnebnih sprememb. Gospodarstva mnogih revnejših držav so v zadnjih 50 letih hitro rasla, vendar pogosto z velikimi socialnimi in okoljskimi stroški ter v korist globalnega Severa, kar se z nadaljnjo ekstrakcijo surovin nadaljuje.

Zaradi posledic globalnega segrevanja bodo še naprej najbolj trpeli prebivalci revnih držav. Odbor Združenih narodov za človekove pravice je sicer nedavno prepovedal vračanje okoljskih beguncev, če bo to držalo ali ne, pa bomo še videli.

V evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu je Slovenija stopila uspešno. Z učinkovitim državnim presejalnim programom imamo eno najnižjih stopenj obolevnosti v Evropi. Precepljenost deklic proti HPV, ki povzroča ta rak, narašča, vseeno pa ostaja daleč pod 90 %, kot bi bilo za eliminacijo bolezni nujno. Najvišja, skoraj 89 %, je precepljenost na Koroškem, v Ljubljani pa je kar za polovico nižja.

Izjemnega pomena za doseganje kolektivne imunosti je tudi cepljenje moških proti HPV, saj so ti prav tako prenašalci (in žrtve) okužbe. Cepljenje za dečke je pri nas samoplačniško, osveščanje o posledicah okužb pa nagovarja predvsem ženske. Nekatere občine s sofinanciranjem že sledijo zgledu držav, ki omogočajo cepljenje za vse. 

Predlog NIJZ, da se dečke vključi v redni program, čaka odobritev v zdravstvenem svetu. Zdravje ne bi smelo biti privilegij tistih, ki si to lahko privoščijo, bremena odgovornosti za javno zdravje pa ne bi smele nositi le ženske, zato je takojšen odziv nujen!