Psihoanalitski abecedarij: INHIBICIJA

Slika: ljudje.si

Inhibicija je ime za psihološko funkcijo, ki vodi v prepoved in/ali nezmožnost opravljanja neke funkcije Jaza. Do nje pride zaradi zaznave psihičnega aparata, da bi opravljanje te funkcije vodilo v vznik tesnobe. Inhibicija ni nič nujno patološkega; lahko je povsem običajen način izogibanja nevarnostim. 

Problem nastopi, kolikor so nevarnosti dovolj idiosinkratične, da motijo "normalno" življenje posameznika, po Freudu spanje, delo in spolnost. Spet torej, kot vselej, imamo pri opredelitvi patološkosti opraviti z vprašanjem prave mere in konteksta. Inhibicija lahko ima benigno podobo nespečnosti, kjer gre za omejevanje spanja, saj bi v sanjajočem stanju lahko iskusili pojav travmatičnega motiva. V ekstremni obliki pa se lahko kaže kot fobija, paraliza, anestezija ipd. 

Z njo pa lahko tudi pojasnjujemo melanholično naravo volilne abstinence: gre za anticipacijo tesnobe, ki bi vzniknila, če bi naš kandidat dejansko zmagal - in nas potem razočaral.