Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

O večstrankarskem sistemu

Predstavnikom radikalne desnice je nepredstavljivo, da levo in desno od Šarca dejansko obstaja civilna družba, ki se je sposobna povezati in organizirati spontan shod. S prstom kažejo na Kučana in verjamejo, da ostareli gospod iz Murgel koordinira vse, kar se Janezu neljubega zgodi.

Nekateri medijske hiše o shodu poročajo manj, nekatere več, mnogim pa je skupno to, da so se ujele v Janševo bizarno idejo "zmagovalca volitev", ki naj bi imel zaradi "zmage" pravico do mandatarstva. Pri tem pozabljajo, da to niso Olimpijske igre, ampak večstrankarski sistem. Ne pozabimo vendar, da je več ljudi volilo proti SDS kot za SDS. Janša je le toliko legitimen mandatar, kot so legitimne prelomljene obljube, ki so jih svojim volivcem pred volitvami dali pri SMC in DeSUS.

Ne, vladi nismo dolžni dati priložnosti, ne pretvarjajmo se, da je Janša nepopisan list. Protesti so praznik demokracije. Ljudem sporočajo, da niso sami, oblastnikom pa, da ni vseeno, kakšne poteze vlečejo. 

Se vidimo danes ob petih!


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Kultura deloholizma

Ping pong mize, sobe za dremež, team buildingi, na straniščih posterji s podobo Elona Muska. Vedno več podjetij implementira startup delovno kulturo iz Silicijeve doline. Pisarne ne spominjajo več na "gulage", ampak na dnevno sobo, sodelavci postajajo družina, delovni vikendi so dejansko kul, pa še zastonj pivo je. 

Ta model naj bi omogočil prijetno delovno okolje, a realnost je, da enostavno zabriše mejo med delom in življenjem. S tem je "navadni" deloholizem uspešno rebrandal v nekaj zaželenega – hustle culture. Dobiček podjetja postane delavčeva vrednota, ta pa verjame, da je del nečesa večjega. Upravičevanje deloholizma kaže tudi na pomanjkanje razumevanja o produktivnosti, ki je veliko višja, če je zaposleni zadovoljen tako z delom kot osebnim življenjem in 12 urni delovniki tega pač ne omogočajo. 

Ping pong mize in free flow smutiji (če to obstaja) v pisarni so čisto kul, dokler je to prostor, kjer človek opravi svoje delo in se nato odpravi domov ob razumni uri ter brez skrbi. 


Virus populizma

Sloveniji bojda nezadržno grozi koronavirus COVID-19, ki je konec lanskega leta začel razsajati na Kitajskem. Virus naj bi se širil bliskovito, kar plaši tako gospodarstvenike kot turistične magnate. Razsajanje bolezni pa očitno mnogi že izkoriščajo za kovanje poceni političnega kapitala. Vlada RS je hitro sklicala sejo Sveta za nacionalno varnost. Na njej pričakovano niso ugotovili nič novega, je pa Vlada kot možnost "rešitve" problema že napovedala zapiranje meje, četudi še nismo zaznali niti enega primera okužbe. Italijanske oblasti nam že sedaj svetujejo, da uvedemo izredni nadzor vseh potnikov na Brniškem letališču ...

Strankam je z razmahom koronavirusa sekira padla v med. Širjenje virusa je zelo težko nadzirati, razmere pa so idealne za napenjanje političnih mišic in ustvarjanje izrednih stanj. Načrti zajezitve epidemije so jasni, a to politikov ne ovira pri strašenju ljudi. Najhujša posledica virusa tako ne bodo oboleli, pač pa razmah poceni političnega populizma.


Karneval homofobije v Lijepi naši

Pustni čas mnogi izkoristijo zato, da se vsaj za en dan lahko vživijo v kar koli so si kadar koli pač želeli biti, kar je ponavadi neškodljivo, zabavno in morda celo terapevtsko. Ne pa zmeraj.

Trudeau je lani skoraj izgubil volitve, ker so mediji izbrskali osemnajst let staro sliko, na kateri je denimo našemljen v stereotipno temnopolto figuro. Maska je bila neprimerna, volitve pa pred vrati, zato je Trudeau seveda stopil pred novinarje ter se opravičil

"Black face" pa žal ni osamljena izjema, ki v pustnem času zbuja zgražanje: v dalmatinskem kraju Imotski so v nedeljo kot vrhunec pustne povorke zažgali lutki gejevska para. V tem zabačenem kraju ob meji z BiH menda vsako leto tradicionalno zakurijo to, "kar jim gre na živce". Da ni šlo za nepremišljeno napako, je za Slobodno Dalmacijo povedal vodja tamkajšnjega kulturnega društva: "Ostali smo konzervativni, držimo se tradicije. Daj dite materi, kako bi se reklo."


Benevolentni milijarder lahko reši svet

Jeff Bezos, ustanovitelj Amazona in najbogatejši človek na svetu, je na Instagramu objavil, da bo namenil 10 milijard dolarjev boju proti podnebnim spremembam. Bezosov "altruizem" prihaja po objavi Amazonovega ogljičnega odtisa, ki razkriva, da podjetje letno proizvede več CO2 kot veliko manjših držav (tudi Slovenija).

Ni prvič, da je Bezos s svojo filantropijo privabil kritike, češ da donacije služijo predvsem njemu. Leta 2018 je doniral za pomoč brezdomcem v Seattlu, a to medtem ko je Amazon izsilil zavrnitev zakona, ki bi z davkom izboljšal razmere in povečal pomoč brezdomnemu prebivalstvu v mestu. Podobno je Bezos v Minnesoti podprl lokalno organizacijo za brezdomce le dan pred najavljenim protestom delavcev Amazona. Ko so v Avstraliji divjali požari, je influenserka s pošiljanjem svoje gole slike vsem, ki so donirali za žrtve požarov, zbrala več, kot je doniral najbogatejši človek na svetu.

Bezos pravi: "Mi lahko rešimo zemljo!", a ne zanašajmo se, da bodo to storili milijarderji!