Agrument

Združeni narodi sovražni govor razumejo v najširšem smislu: gre za komunikacijo, ki uporablja slabšalen ali diskriminatoren jezik, ki referira na osebo ali skupino oseb na podlagi njihovih osebnih okoliščin. Mednarodno pravo ne kriminalizra sovražnega govora kot takega, pač pa le spodbujanje k diskriminaciji, sovražnosti ali nasilju. Odločitev o regulaciji ostalega govora prepušča posameznim državam.

Slovenija v 297. členu kazenskega zakonika eksplicitno kriminalizira le dejanje sovražnega govora, "storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev." V ZDA svobodo govora brani 1. amandma, iz njega pa je izključena zaščita tistega govora, ki nagovarja k neposrednemu nasilju nad posameznikom ali skupino.

Obstajajo pa tudi države, ki razumejo, da jezik ni nedolžen, in govor regulirajo strožje. Nasilje sovražnega govora obstaja onkraj fizične grožnje, država pa bi morala poleg naših teles zaščititi tudi naše človeško dostojanstvo. 

Dan državnosti sta obeležila dve dogodka; uradna proslava na zagrajenem Kongresnem in antiproslava na Prešernovem trgu. V sredo je v centru Ljubljane mrgolelo policijskih ninja želv, ki ustrahujejo že s svojo prisotnostjo, za dobro mero pa mimoidoče po kdo ve kakšnem ključu še popisujejo. 

Janša je protestno antiproslavo označil za nedostojno in zavrženo. Menda zaradi nevarnosti okužbe. Leta 2016 je na antiproslavi, ki jo je na Trgu republike organiziralo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), sodeloval kot govorec. Združenje VSO je nedavno dobilo mesto v koordinacijskem odboru za državne proslave in prireditve, iz katerega so izključili predstavnike veteranskih in domoljubnih organizacij.

Država deluje, ko prebivalci dajejo legitimnost njenemu monopolu nad nasiljem. Ko verjamejo, da policija deluje avtonomno in v javnem interesu. Država, v kateri je policija le bič v rokah tega ali onega zafrustriranca, pa lahko državnost praznuje le še v organizaciji ljudstva – na ulici.

Da so bile ženske v izolaciji bolj podvržene nasilju doma, so pokazali že začetki karantene. Ipesova raziskava je kasneje pokazala, da 30 % anketiranih meni, da bi morale ženske v času krize konflikte miriti in ne izpostavljati lastnih težav. 5 % vprašanih meni, da je nasilje včasih upravičeno, dodatnih 10 % se do vprašanja ni opredelilo.

Neenaka razmerja moči, ki rezultirajo v nasilju, in revitalizacija spolnih vlog se kažejo tudi drugje: 35 % anketiranih prikimava temu, da ženske opravijo večino gospodinjenja. 15 % žensk poroča, da je korona njihovo odvisnost od partnerja še povečala. Prenos skrbi za otroke iz vrtcev in šol na večinoma ženske, več neplačanega skrbstvenega dela in prioritiziranje gospodarskih dejavnosti, ki zaposlujejo manj žensk, postavlja družbeno realnost za mnoge ženske nazaj v petdeseta. 

Razlika v plači med spoloma se je zadnje desetletje v EU le minimalno znižala. Koliko korakov nazaj lahko pričakujemo v napovedani recesiji, če ne vzamemo problema resno?

Leta 1998 je Ankica Lepej, morda prva hrvaška žvižgačica, razkrila, da ima Ankica Tuđman, žena Franje Tuđmana, na računu 210 tisoč mark in 15 tisoč dolarjev, ki nikoli niso bili prijavljeni kot del predsednikovega premoženja. Takratni ustavni sodnik je njuno delovanje upravičil z razlago, da denar ni premoženje. 

Pretekli vikend se je hrvaški premier Andrej Plenković družil in rokoval z Novakom Đokovićem, pri katerem so kasneje potrdili okužbo s Covid-19. Plenković, ki je sredi predvolilne kampanje, je skupaj s hrvaškim zavodom za javno zdravstvo odločil, da ni šlo za “bližnji kontakt”, zato premier ne rabi v karanteno. Če si HDZ, denar pač ni premoženje in rokovanje ni kontakt. 

Dokler se bodo politiki obnašali, kot da pravila za njih ne veljajo, od državljanov ne moremo pričakovati kaj več kot cinizem. Ko besnimo nad premierom, ki je zakuhal Patrio in vlado, ki je kradla pri nakupu zaščitne opreme, pa nikar ne pozabimo, da jih iz položaja ne bo odstavil cinizem, temveč – volitve!

Po 100 dneh vlade in več kot 100 dneh protestov za trenutek postojmo in preverimo, kaj s(m)o dosegli. 

Policija vsak teden zagradi večji del Ljubljane, nadleguje ljudi, ki jih na protestih sploh ni, po tekočem traku izdaja globe in pozive k izjavi glede dejstev in okoliščin (niti ne "domnevnega") prekrška, Nova24TV in Vlada pa na veliko strašita o nevarnosti in nespodobnosti protestov.

Onkraj prijetnega druženja in medijskega pritiska ter nekaj amandmajev, ki na globoke zakonodajne rane lepijo obliže, je težko pokazati na konkretne spremembe, ki so jih prinesli protesti.

Demokracija nista le parlament in ulica. Demokracija je Slovenska oglaševalska zbornica, ki podpira sofinanciranje sovražnega govora, je klinični center, ki ga ignorira politika, so gostilniške debate in odgovarjanje na ducate pravnih in fizičnih groženj. Storiti je treba veliko več, kot smo storili leta 2012. Ne le na ljubljanskih ulicah, ampak doma, na delovnem mestu, v šoli, društvih in nenazadnje tudi na sodiščih!