Agrument

Če je niste imeli radi leta 2007, potem si je danes ne zaslužite. Ali pač. Britney Spears se je pridružila klicem, da naj odzivi na pandemijo prispevajo k vzpostavljanju pravičnejše družbe. V tem ranljivem obdobju, ko represivne vlade v duhu izrednega stanja vzpostavljajo drakonske zakone, ko so revni in marginalizirani najbolj na udaru pandemije, ko se bogati samoizolirajo v vilah, ljudem postaja jasno, da so hrbtenica družbe pripadniki slabo plačanega razreda. Ti zdaj čistijo ulice, polnijo trgovine s hrano, prinašajo ventilatorje in skrbijo za obolele. Za pogum se jim vneto ploska, a kar bi zares potrebovali, so boljše plače in večje pravice.  

Medtem ko večina svetovnih zvezdnikov iz zavetja svojih jacuzzijev poje vzpodbudne pesmice, se je Britney Spears potegnila iz naftalina in pozvala k prerazporeditvi bogastva in štrajku. Sicer bo zdaj znova postala bolj meme (Comrade Britney) kot pa vplivna politična aktivistka, a njena poteza glede na njeno popularnost vseeno nekaj šteje. 

V torek je bil na javni televiziji predvajan dokumentarec o princu dveh obrazov Mohammedu bin Salmanu (MBS). Uradno je še vedno prestolonaslednik, a po dogajanju v Saudovi Arabiji je MBS de facto kralj. "Zahodni" voditelji ga vidijo kot reformatorja, saj je dovolil ženskam, da spet sedejo za volan, a hkrati pozabljajo, da je to človek, ki je v Jemnu zanetil krvavo vojno, ki je zahtevala najmanj 100 000 žrtev.

MBS je makiavelist, ki za dosego cilja uporablja vsa sredstva. Seznam aretiranih, zaprtih, pregnanih in umorjenih je vsak dan daljši. V začetku marca je MBS zaradi domnevne priprave državnega udara aretiral 20 princev, med njimi tudi strica Ahmeda, ki je s kraljem Salmanom v zelo dobrih odnosih.

V sredo je turško sodišče za 20 saudskih državljanov zahtevalo doživljenjski zapor zaradi vpletenosti v umor novinarja Hašokdžija. Med obtoženimi sta tudi 2 tesna sodelavca MBS. Prevelika koncentracija politične in ekonomske moči v rokah posameznika je zelo škodljiva za celotno družbo.

V času karantene pogosto pozabljamo, da se bomo nekoč vrnili v ustaljene tirnice. Pozabljamo tudi, da bomo zaradi koronavirusa in naše lastne neumnosti izgubili kar nekaj milijonov.

Leta 2015 je ŠOS uspel zlobirati posebno določbo, ki omogoča izplačilo proračunske kompenzacije v primeru izpada študentskega dela. V "normalnih" okoliščinah je ta znašala okoli milijon evrov, znesek pa bo sedaj zaradi gospodarskega zastoja in krčenja študentskega dela bistveno višji. Ker ŠOS še vedno ni zavezan celi kopici javnopravne zakonodaje, Zakon o skupnosti študentov pa organizaciji dopušča veliko vsebinske svobode za razmetavanje z denarjem, lahko pričakujemo še več nenamenske porabe. Molk funkcionarjev glede pobude skupine Zagon žal ne navdaja z upanjem, da jih bodo namenili ogroženim študentom.

Koronavirus dejansko razkriva politične zablode zaradi lobističnega vpliva ŠOS in politične naivnosti. Rešitev je na dlani: ŠOS-u z zakonom vzeti sredstva in jih prerazporediti pomoči potrebnim!

Znašli smo se na prelomnici, kakršno lahko povzroči le vojna ali pandemija (virus je edina vrsta, ki pač lahko zaustavi človeka – super predatorja). 

Zdi se, da je narava zadihala. Iz Benetk poročajo o čistih vodnih kanalih, s Kitajske prihajajo zračne fotografije občutno manjše onesnaženosti. Kako patetično zdaj zvenijo floskule, ki smo jih v boju proti podnebnim spremembam poslušali zadnje desetletje: da se kapitalizma ne da spremeniti. Virus nas je v nekaj tednih naučil, da je to še kako možno.

Medtem, ko se ustavljajo mnogi produkcijski procesi in so prizemljeni skoraj vsi avioni, narava polni svoja pljuča. A obenem se žal dogaja tudi nekaj zelo zaskrbljujočega: služb je vsak dan manj, kar pomeni, da nas morda že poleti čaka največja stopnja brezposelnosti v času naših življenj.

Kako bomo tokrat poskrbeli za človeka? Nekateri izmed prvih ukrepov Lahovnikove skupine so morda celo dober začetek, vsekakor pa bomo potrebovali še veliko bolj solidarne ukrepe.

Z državljani zaprtimi v stanovanja in osredotočenimi na novice o trenutni zdravstveni situaciji, ne preseneča, da se mnogi voditelji v zadnjih dneh spogledujejo z avtoritarnimi ukrepi in konsolidacijo moči. Tako na Madžarskem Orban predlaga, da mu parlament da absolutno pravico odločanja v kriznem času. Predlog zakona nima jasno določenega datuma konca veljave in vsebuje tudi do 5 letne zaporne kazni za objavljanje neresničnih informacij. Novinarje, ki so že sedaj tarča kritik oblasti, da širijo "fake news", ukrep upravičeno skrbi. 

Tudi pri nas so razmere krizne. Novi stari predsednik vlade poskuša čim več moči prestaviti s parlamenta na "krizni štab", vodenje in odnose z javnostjo pri boju s pandemijo so iz rok Ministrstva za zdravje prenesli na Ministrstvo za obrambo, v svetu NIJZ so strokovnjakinjo za infekcijsko medicino zamenjali s socialno delavko. Začeli so se tudi napadi na poročanje medijev.

Ne pozabimo: na vseh nas je, da tudi v krizi zahtevamo dobro politiko!