Po Kantu moralna vrednost ravnanja ni v njegovih posledicah, ampak v motivu. Delati prav, ker čutimo, da je prav, ne pa, ker bi nam posledice prinesle osebno zadovoljstvo. V obdobju interneta in gret nam nekaj klikov predstavlja "instant" prehod od navadnih državljanov do aktivistov. Zavračamo plastične vrečke in slamice, delimo viralne videoposnetke s pomenljivimi sporočili, zagovarjamo človekove pravice itd. Vse te aktivnosti nedvomno vodijo v napredek oz. prinaša pozitivne spremembe. Ampak ali vse to počnemo, ker so nam ta dejanja samoumevna - čutimo, da je tako prav - ali pa sledimo trendom zaradi lastnega interesa - da bi sebe lahko prepoznali kot "dobre"?
Veliko ljudi verjame, da na koncu največ štejejo posledice dejanj, te pa naj bi bile neodvisne od našega motiva. A nikoli ne smemo pozabiti vloge, ki jo pri našem obnašanju igra ideologija. Ne glede na moralni nihilizem poznega kapitalizma moramo (predvsem od ljudi na vplivnih položajih) zahtevati najvišje etične standarde.