Bolj ubogaš, bolj si kriv

27. december 2016

Brazilijo lahko že nekaj časa opazujemo kot eno izmed osrednjih prizorišč, ki kar najjasneje razgaljajo posledice tega, da je politika postala dekla ekonomije. Po tistem, ko so se z odstavitvijo demokratično izvoljene predsednice pred domnevno korupcijo zavarovali s še več korupcije, zdaj dolgotrajno recesijo "rešujejo" s surovimi varčevalnimi ukrepi.

Nova ustavna sprememba je v enem zamahu za naslednjih 20 let zamrznila javno financiranje zdravstva, šolstva, infrastrukture, znanosti in tehnologije. Tovrstne reforme se vedno znova predstavljajo kot edina rešitev in pot do ponovne "pridobitve zaupanja trgov". Zakaj torej kazni doletijo tako "pridne" kot "poredne"?

Nekaj je jasno: dokler se bo politika pustila poniževati ekonomskemu diktatu, dokler bodo ljudje vedno znova pokleknili pred abstrakcijami, ki resnične in učinkovite postanejo šele z njihovim počepom, se ne bomo nikoli otresli vprašanja, če si lahko privoščimo kaj drugega. Pravilno izhodišče pa bi vendar moralo biti: koliko smo sploh vredni, če si ne?