Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Zasebnost vs. ??

Medtem ko se v EU šušlja o možni 5-letni prepovedi uporabe tehnologije za prepoznavanje obrazov v javnih prostorih, policija v Londonu širi uporabo "pametnih" kamer. Nov sistem digitalnega nadzora se uvaja navkljub problemom z nenatančnostjo, zasebnostjo in pristranskostjo. Neodvisna raziskava v Londonu je pokazala, da je bilo 81 % "prepoznanih" obrazev lažno pozitivnih, v treh letih preizkušanja tehnologije pa je s pomočjo njene uporabe do aretacij prišlo samo osemkrat. Evropski pomisleki izhajajo iz argumentov, da tehnologija še ni pripravljena za uporabo, tako zaradi nerešenih etičnih in pravnih vprašanj kot tudi nizke stopnje uspešnosti.

Ameriška raziskava poroča, da so del problema policisti sami, saj manipulirajo s slikami, da bi te dosegle standarde sistema. Na drugi strani ima Microsoft "pravilo", da tehnologije ne prodaja v namen nadzora imigrantov. So to res najboljši akterji za ustvarjanje pravil in prakse glede uporabe tehnologije prepoznave obrazov?


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Večni poraženci

V svetovnem gospodarstvu ponovno uporabijo le 8,6 % mineralov, biomas, fosilnih goriv in kovin, kar je celo manj kot pred dvema letoma. Sočasno se je tudi globalna poraba povečala za 8 %, pri čemer bogate "razvite" države porabijo 10-krat več virov na osebo kot pa države "v razvoju". Povprečen Britanec je letos do 12. januarja v okolje oddal več ogljika, kot ga bodo prebivalci sedmih afriških držav do konca leta.

Raziskave že kažejo, da je razlika v BDP med bogatimi in revnejšimi državami za 25 % višja zaradi posledic podnebnih sprememb. Gospodarstva mnogih revnejših držav so v zadnjih 50 letih hitro rasla, vendar pogosto z velikimi socialnimi in okoljskimi stroški ter v korist globalnega Severa, kar se z nadaljnjo ekstrakcijo surovin nadaljuje.

Zaradi posledic globalnega segrevanja bodo še naprej najbolj trpeli prebivalci revnih držav. Odbor Združenih narodov za človekove pravice je sicer nedavno prepovedal vračanje okoljskih beguncev, če bo to držalo ali ne, pa bomo še videli.


Vsi za zdravje, zdravje za vse

V evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu je Slovenija stopila uspešno. Z učinkovitim državnim presejalnim programom imamo eno najnižjih stopenj obolevnosti v Evropi. Precepljenost deklic proti HPV, ki povzroča ta rak, narašča, vseeno pa ostaja daleč pod 90 %, kot bi bilo za eliminacijo bolezni nujno. Najvišja, skoraj 89 %, je precepljenost na Koroškem, v Ljubljani pa je kar za polovico nižja.

Izjemnega pomena za doseganje kolektivne imunosti je tudi cepljenje moških proti HPV, saj so ti prav tako prenašalci (in žrtve) okužbe. Cepljenje za dečke je pri nas samoplačniško, osveščanje o posledicah okužb pa nagovarja predvsem ženske. Nekatere občine s sofinanciranjem že sledijo zgledu držav, ki omogočajo cepljenje za vse. 

Predlog NIJZ, da se dečke vključi v redni program, čaka odobritev v zdravstvenem svetu. Zdravje ne bi smelo biti privilegij tistih, ki si to lahko privoščijo, bremena odgovornosti za javno zdravje pa ne bi smele nositi le ženske, zato je takojšen odziv nujen!


Turneja proti sovraštvu

Mineva več kot eno leto odkar je civilna družba z Državljanom D na čelu začela opozarjati na sporno oglaševanje (tudi državnih) podjetij v trobilih sovraštva – medijih Demokracija ter Nova24. Kljub zgražanju javnosti in pozivu premiera Šarca pa večina botrov sovraštva in celo Ministrstvo za kulturo še vedno sponzorira Orbanovo agendo širjenja strahu in spodkopavanja države

Še vedno čakamo tudi na resen odziv oglaševalske skupnosti in posodobitev oglaševalskega kodeksa. Na drugi strani so se slovaški kolegi bolje organizirali: medijski strokovnjaki in politologi na spletnem mestu konspiratori.sk redno posodabljajo seznam spornih spletnih strani. Tako lahko oglaševalske agencije svojim strankam "na klik" ponudijo oglaševalski paket, ki se izogiba sovražnim in neresničnim vsebinam.

Zaradi manjka strategije s strani države je na nas, da se izobrazimo in organiziramo. Če vas zanima, kako globoko zares seže zajčja luknja, obiščite kakšnega od dogodkov Turneje proti sovraštvu po Sloveniji.


Utopija ali distopija?

Ruanda – kjer je v ne-tako-daljni zgodovini vihrala državljanska vojna, ki se je zaključila z genocidom – danes velja za afriško zgodbo o uspehu, ki ne zasleduje le ekonomske rasti, temveč se zavezuje tudi k cilju, da postane zelena in nizkoogljična država do 2050.

Te dni se začenja izgradnja zelenega mesta v Kinyinyi, v okolici glavnega mesta Kigali, ki bo nudilo okolju prijazna, trajnostna ter dostopna stanovanja na 620 hektarjih. Ruanda je tako ali tako že ena izmed vodilinih držav v regiji glede ohranjanja okolja: plastične vrečke so prepovedali že leta 2008, te pa so zamenjale vrečke iz bombaža, banan in papirusa. Mesto bo bojda delovalo izključno na obnovljivih virih, električnih vozilih, vključevalo pa bo trajnostno ravnanje z odpadki, urbane gozdove ter mini okolju prijazne tovarne.

Bo utopična Wakanda tako morda kmalu postala resničnost ali pa je zeleno mesto prihodnosti le za odvračanje pogledov od težav, ki jih Ruanda sicer ima? Mi držimo pesti za prvo!