Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Rasizem po socialdemokratsko

V soboto, 27. 4., na Dan upora proti okupatorju, bo v Ilirski Bistrici potekal sovražen protest proti nastanitvenemu centru za migrante v Jelšanah na hrvaški meji. Tovrstni protesti žal postajajo stalnica današnjega časa – oblastem je pač uspelo prepričati ljudstvo, da je njihov glavni sovražnik lačen in premražen migrant. 

Bizarno je, da sovraštvo do beguncev podpihuje župan iz vrst stranke SD. Njegov govor bolj kot na socialdemokratsko pozicijo spominja na besede iz Noriškega kraljestva: “Naša občina se zaradi nezakonitih prehodov državne meje spreminja v smetišče,” je rekel in priložil celo slikovni “dokaz”. 

SD ima sicer na grbi veliko grehov, a v povezavi z begunsko problematiko stranka doslej ni nastopala ravno sovražno. Naj spomnimo, da so njihove poslanke in poslanci v prejšnjem mandatu vendarle glasovali proti Zakonu o tujcih

Prav bi bilo, da vodstvo stranke rasizma ne upravičuje s heterogenostjo mnenj in Rojca izključi – ali pa mu vsaj izreče javno opozorilo. 


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Družbena omrežja v krizi

Šrilanška vlada je takoj po terorističnih napadih v strahu pred širjenjem lažnih informacij blokirala glavna družbena omrežja. Za potezo so se odločili, da bi preprečili dezinformiranje in posledično nove izbruhe nasilja.

Nevarnost širjenja lažnih novic je Šrilanka izkusila že lani, ko so neresnične Facebook govorice sprožile spopad med budisti in muslimani s smrtnim izidom. Zaradi dogodka je Facebook obljubil povečanje nadzora, ampak to je pač zvonjenje po toči.

Družbena omrežja so do nedavnega veljala za revolucionarno orodje, zdaj pa jim je ugled (upravičeno) padel. Argument blokade družbenih mrež z namenom zaščite ljudi je na mestu, a obstaja nevarnost, da bodo avtoritarne države ta ukrep lahko uporabile za kratenje državljanskih pravic in tako v kali zatrle protivladne proteste. Če želijo družbena omrežja spet služiti demokraciji, na katero se rada sklicujejo, morajo bolje nadzirati dogajanje na platformah in predvsem pokazati, da so same odgovoren in transparenten akter.


Prometni infarkt

Prazniki so ohromili slovensko cestno omrežje. Zaradi nesrečnega prepleta obnov in prometnih nesreč je promet povsod za več ur obstal. Zastoji so žal voda na mlin idejam o širitvi obstoječega omrežja. DARS denimo načrtuje okoli 1,2 milijardi evrov težko širitev ljubljanske obvoznice. Vendar širitev infrastrukture ne bi rešila težav, ampak prej poslabšala prometno situacijo.

Prometne študije namreč ugotavljajo, da tovrstna rešitev zgolj privabi dodatne voznike in zato ne odpravi prometnih zamaškov. Boljša možnost je lahko izboljšava javnega potniškega prometa. Do konca letošnjega leta mora Ministrstvo za infrastrukturo pripraviti nov razpis za koncesioniranje avtobusnih prevozov. Žal stališča ministrice Bratušek kažejo, da želi MZI to storiti po liniji najmanjšega odpora, kar v praksi pomeni ohranitev ključnih prvin trenutnega sistema javnega prevoza, čeprav državni revizijski organi in strokovnjaki opozarjajo, da je negospodaren ter neprilagojen uporabnikom.


Novice iz Bruslja

Evropski parlament je sprejel direktivo o transparentnih in predvidljivih delovnih pogojih, ki bo nabor delavskih pravic razširila na najfleksibilnejše; npr. delavce preko spletnih platform, kot sta Uber in Deliveroo. Ti imajo velikokrat sklenjene t.i. zero hour contracts (ponekod v EU so sicer prepovedane), ki delavcem ne zagotavljajo, da bodo sploh opravili kako uro dela, morajo pa biti v stalni pripravljenosti.

Poslanci so bili bolj zadržani pri glasovanju o direktivi, ki bi koordinirala sisteme socialne zaščite držav članic. V duhu opevane evropske mobilnosti bi si EU morala prizadevati, da zagotovi univerzalen in poenostavljen model socialne zaščite, ki bi preprečeval socialni dumping. Taka sprememba bi pretresla obstoječe, mnogokrat izkoriščevalske poslovne modele, npr. registriranje podjetij v za kapital ugodnejših okoljih in napotovanja delavcev iz perifernih držav v države centra.

Tudi od tebe je odvisno, če bo za tovrstne spremembe več politične volje v naslednjem sklicu.


Za otroke gre (spet)!

V Veliki Britaniji bodo junija po skoraj dveh letih od sprejetja zakona o omejevanju dostopa do spletne pornografije začeli omejitve tudi izvajati. Da bi mladoletnim otežili dostop do pornografskih vsebin, se bodo morali uporabniki, ki želijo do njih dostopati, overiti kot polnoletni.

Nova pravila prinašajo mnoge skrbi z vidika zasebnosti, saj si platforme same izberejo, kako bodo preverjale polnoletnost uporabnikov, nagrada za upoštevanje robustnih standardov varovanja podatkov pa je značka. Nekateri ponudniki so že najavili sisteme za preverjanje, ki bodo od uporabnikov zahtevali sken potnega lista ali vozniškega dovoljenja. Od vlade pa prihaja celo možnost nakupa "dovolilnice" v trafikah. Kritiki opozarjajo na katastrofo, ki se lahko zgodi, če pride do vdora ali razkritja teh podatkov.

Najstnikom zakon seveda ne bo preprečil dostopa do pornografije, poleg tega so iz sistema izvzete vse platforme kot so npr. Reddit in Twitter. A naj bo to opomnik - na internetu nikoli nisi sam!