Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Tudi v knjižni industriji več štejejo kot berejo

V Ljubljani ta teden poteka 38. Slovenski knjižni sejem, najstarejši dogodek v slovenski knjižni industriji.

Knjižni sejem se je s svoje dolgoletne lokacije, iz Cankarjevega doma, letos preselil na Gospodarsko razstavišče. Premik so nekateri razstavljalci pozdravili, saj so v Cankarjevem domu velike založbe razstavljale v svetli in prostorni dvorani, medtem ko so bile manjše potisnjene v manj obiskana preddverja. 

Četudi Gospodarsko razstavišče odpravlja prostorsko hierarhijo med razstavljalci, pa se sejemske izkušnje založb še vedno razlikujejo. Ob izredno visokih najemninah, kjer stene in police obračunavajo posebej, manjše založbe težko upravičijo stroške udeležbe. Nekatere razstavljajo brez luči ali pa ne uporabljajo interneta in elektrike. 

Da največ šteje, kdo ima več, kaže tudi letošnji izbor za naj knjigo sejma, v katerega se je – z dobrimi možnostmi za zmago – uvrstil prvenec avtorja, ki ima največ – Instagram sledilcev.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Svoboda čivkanja

Musk je kupil Twitter, da bi s političnim uravnoteženjem pomagal človeštvu. Twitter je v zadnjih letih res postal močno polarizirano okolje z malo prostora za konstruktivno komunikacijo, a Musk se je njegove transformacije lotil neuravnoteženo. 

V luči svobode govora se je odločil povrniti sporne profile, kot sta Trump in Tate, ni pa npr. razmišljal o rehabilitaciji DDoSecrets, neprofitne organizacije, ki je s t. i. BlueLeaks veliko pridonesla h gibanju Black Lives Matter. Prav tako Twitter kljub obljubi o omejitvi sovražnega govora ni ustavil širjenja antisemitske karikature Zelenskega s strani ruskih diplomatov, število antisemitskih in ostalih sovražnih čivkov pa je po Muskovem prevzetju poskočilo.

Samooklicani absolutist svobode govora je to povrnil izbranim desnim populistom, znanim po širjenju teorij zarot in sovraštva. Nič ni narobe s tem, da bi bila družbena omrežja prostor za kritično debato, a nadzor ene same osebe, ki »ve, kaj je dobro za vse«, tega gotovo ne bo prinesel.


V Ljubljani vendarle nekaj novega

V nedeljo smo z razočaranjem pričakali novo zmago ljubljanskega župana. Očitno mu je 54.680 volivk in volivcev oprostilo vse lumparije in ga za nov mandat ustoličilo v prvem krogu. Volilna udeležba je bila dosti pod državnim povprečjem, saj se volitev ni udeležilo več kot 60 % upravičenk_cev.

Kdo so ti ljudje in v kaj verjamejo, ne vemo, vemo pa, da so z volilno abstinenco ne le zadržali Zorana Jankovića pri koritu, ampak so k njemu pripustili celo Aleša Primca. Ta je z agresivnim (tako v smislu vsebine kot števila plakatov) oglaševanjem v županski tekmi pristal na 3. mestu, kot nosilec liste Glas za otroke in družine pa je pristal tudi v mestnem svetu.

Ljubljana je tokrat imela lepo priložnost, da samodržcu pokaže vrata. Nasproti mu je suvereno in brez kariernih madežev stala tudi Nataša Sukič, poslanka Levice in podpredsednica državnega zbora. In čeprav se zdi, da je imela na lokalnih volitvah Levica še manj ambicij kot na predsedniških s Kordišem, je Sukič zbrala skoraj 10 % glasov.


Odpihnimo politiko z RTV Slovenija!

Z vsakim dnem referendumske kampanje o RTV Slovenija je bolj očitno, da naš najpomembnejši javni medij potrebuje strokovno in od politike neodvisno vodstvo. Pristranska zasnova referendumskih oddaj, njihovo izkrivljeno vodenje, navzkrižja interesov in trhlo utemeljena pravna mnenja so le nekateri prijemi, s katerimi želijo nasprotniki zakona obdržati nadzor nad medijsko hišo.

A to je le vrh ledene gore vprašljivih odločitev aktualnega vodstva, ki z ukinjanjem oddaj, kot so Studio City, Politično s Tanjo Gobec in Globus, ter onemogočanjem kritičnih glasov znotraj RTV to sistematično razgrajuje, delovanje pa usmerja v prid ene politične opcije. Vse to počne v času, ko je bolj kot kadar koli nujen širok ter odprt pogled na Slovenijo in svet.

Razlogov v prid predlaganih sprememb je veliko, saj te med drugim odvzemajo vpliv politiki ter ga prenašajo na zaposlene in javnost. A če želimo, da bo RTV s posredovanjem verodostojnih informacij služila vsem, moramo v nedeljo to jasno izraziti!


Kdo je tu agresor?

Prejšnji teden je v Istanbulu odjeknila eksplozija, ki je ubila 6 ljudi. Erdogan je za napad obtožil kurdsko gibanje za svobodo, ki je zanikalo vpletenost in poudarilo, da nasprotuje napadom na civiliste. Turčija vztraja, da je bil ukaz za napad izdan iz Kobanêja, sirskega mesta blizu turške meje, kjer so leta 2015 potekali spopadi med kurdskimi borci in ISIS. 

Medtem Turčija dnevno bombardira vojaške in civilne tarče v severni Siriji, v nasprotju z mednarodnim pravom pa je okupirala dve tamkajšnji regiji. Nedavno sta bila le zaradi omembe morebitne preiskave obtožb o uporabi kemičnega orožja nad kurdskimi borci obtožena vodja turške zdravniške zbornice in poslanec, ki sta pridržana zaradi "teroristične propagande". 

Turčija je že začela s »povračilnimi« zračnimi napadi v Iraku in Siriji, ki naj bi bili usmerjeni le na kurdske vojaške baze, a so zadeli mesto Kobanê in dve vasi. Turčija na očeh svetovne javnosti nemoteno obračunava s Kurdi. Tudi naša diplomacija gleda stran.