Agrument

Danes obeležujemo Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Gre za problem, ki se pojavlja v vseh kulturah in družbenih slojih – več kot tretjina prebivalk sveta je s strani moškega doživela fizično, spolno, psihološko ali ekonomsko nasilje.  

Najbolj pogosta oblika smrtonosnega nasilja nad ženskami so intimnopartnerski umori – po podatkih policije so skoraj polovico umorov nad ženskami v heteroseksualnih razmerjih zagrešili (bivši) zakonci ali intimni partnerji, medtem ko so moške intimne (bivše) partnerke umorile le v 7 % vseh primerov. 

Glavna vzroka za to sta še vedno visoka toleranca do nasilja nad ženskami, ki je zgodovinsko zaznamovana z moško dominacijo, in socializacija, ki ženskam in moškim pripisuje določene vloge, ki izhajajo iz njihovega biološkega spola. Namesto, da deklicam dopovedujemo, da morajo biti potrpežljive in ljubeče, dečke pa učimo, da je jeza bolj sprejemljivo čustvo od žalosti, saj ''veliki fantje ne jočejo'' – vzgajajmo čuteče in empatične ... ljudi! 

V soboto so na Šrilanki izvedli predsedniške volitve, na katerih je nastopilo kar 35 kandidatov. Predsedniški stol je pričakovano osvojil “Terminator” Gotabaya iz politične dinastije Rajapaksa, ki zadnja desetletja vodi državo.

V času predsedovanja njegovega brata Mahinda je bil Gotabaya obrambni minister. Skupaj sta izvedla niz operacij in leta 2009 tudi končala državljansko vojno, zaradi česar ju singalska budistična večina slavi kot heroja. Po štiriletnem premoru se na vrh države vrača priljubljeni tandem, saj je Mahinda že prevzel premierski položaj.

Novi predsednik je vodil izjemno agresivno kampanjo vredno več kot 3 milijone evrov. Na Šrilanki ni zakonsko omejenega financiranja političnih kampanj, zato tudi ni znano, od kod je prišel ta denar. Gotabayjo že nekaj časa spremljajo obtožbe korupcije. Čeprav so bile te ravno včeraj ovržene na sodišču, ostaja vprašanje, kako točno je v državi, kjer imajo učitelji mesečno plačo nižjo od 200 eur, financiral drago predsedniško kampanjo. 

Po ponovni zmagi Eva Moralesa na oktobrskih volitvah so v Boliviji izbruhnili protesti. Morales je glas ulice uslišal in kljub neutemeljenosti obtožb o volilni prevari napovedal nove volitve. Vendar z ameriškimi sredstvi podprti opoziciji to ni bilo dovolj, zato je vojska zahtevala njegov takojšen odstop.

Sedaj, ko je oblast mimo ustave in z biblijo v roki prevzela "prehodna" predsednica Jeanine Áñez, v Boliviji niso več dovoljeni protesti. Áñez je kriminalizirala socialistično stranko MAS, vojsko in policijo pa pooblastila, da proteste zatreta za vsako ceno – ta cena trenutno šteje 23 življenj.

Pred našimi očmi se tako odvija še en primer ameriško sponzoriranega državnega udara. Medtem ko lahko vzroke zanj iščemo v strateški pomembnosti bolivijskih zalog "belega zlata" ali, kot pravi Žižek, preveč očitni uspešnosti demokratičnega socializma, si tokrat lahko vsaj zares predstavljamo, kako drastično drugačna bi kmalu lahko bila ameriška zunanja politika.

V času vseprisotnega strahu pred avtomatizacijo in izgubo delovnih mest se Rimokatoliška cerkev sooča z obratnim problemom – primanjkuje ji duhovnikov, še posebej v odročnih krajih kot so na primer tihooceanski otoki in Amazonija. Mnogi vidijo rešitev v ukinitvi celibata, medtem ko ideja ženske duhovnice še vedno ostaja izven debate. 

Skupnosti v Latinski Ameriki se na Cerkev vedno bolj obračajo še z enim problemom, in sicer podnebno krizo. Morebitnega partnerstva z RKC v globalem boju proti uničenju okolja pa ne moremo ločiti od njenih zgodovinskih in trenutnih politik. Cerkvena retorika o "krizi plodnosti" in napadi na reproduktivne pravice žensk se zdijo precej neskladni z bojem proti podnebnim spremembam. Gre za kulturo – tudi z izključevanjem žensk iz duhovniških vrst – nadzorovanja žensk, ki hkrati vzdržuje prenaseljenost Zemlje.

Boj proti podnebnim spremembam ne sme pozabiti na revščino, rasizem in nasilje nad ženskami. V nasprotnem primeru bomo odtujili ključne zaveznike.

Legendarni heker, ki se na spletu podpisuje z vzdevkom Phineas Fisher, je včeraj objavil več kot 2 terabajta podatkov, ki jih je pridobil z vdorom v banko Cayman National Bank and Trust s sedežem na otoku Man. Fisher obljublja, da bo v nekaj dneh poskrbel tudi za to, da bo po podatkih možno iskati. Novinarji si torej lahko obetajo iskanje po več kot 600 000 mejlih, ki so si jih bankirji izmenjevali z bogatimi klienti s skrivnostnimi aktivnostmi in vprašljivimi nameni. Pripravite kokice!

Fisher je akcijo sicer posvetil Jeremyu Hammondu, hekerju, ki v ZDA zaprt zaradi vdora v Stratfor, IT podjetje, ki ga najemajo korporacije, da vohuni za aktivisti, ki ogrožajo njihove zaslužke (Bank of America so recimo ponujali vohunjenje za Glennom Greenwaldom). 

Vedno, ko ujamejo kakšnega hekerja, beremo, da je škoda, da talenta ni pravilno izkoristil in je namesto tega, da bi bil "etični heker" (svetovalec korporacij) postal "kriminalec". Hm? Ustavimo korak in se vprašajmo: je to res manj etično?