Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Kako pljuniti zunanjega ministra?

Letošnji prejemnik Ježkove nagrade je vsestranski umetnik Marko Brecelj. Ker je v dolgih letih ustvarjanja – tako kot kameleon – zamenjal številne vloge povezane s kulturo, ga je nemogoče opisati. Na prejete nagrade se požvižga, zato je to le še eno v vrsti nepomembnih priznanj.

Kljub temu pa je podelitev nagrade Breclju dokaz, da družbena kritika ni le zaželena, pač pa celo nujna. S svojimi performansi v družbo vnaša nelagodje, zgroženost, jezo, pa tudi radost in veselje. Pred leti je zaradi konformizma slovenske politike pljunil tedanjega zunanjega ministra, ki je poosebljal hlapčevski odnos do Nata in zahodnih velesil.

Kljub novim obrazom, pa se v zunanji politiki ni dosti spremenilo. Nenačelnost in konformizem sta še vedno gonilni sili, ki vodita (neobstoječo) zunanjo politiko države. Sprenevedanje pri brutalnosti nasilja nad Katalonci in zatiranjem temeljnih pravic ‘španskih državljanov’ je zgolj zadnji kamenček v mozaiku norosti, za katere je odgovoren nekdanji premier.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Skupna točka protestov

Ne glede na to, da so med seboj oddaljeni več tisoč kilometrov, lahko med protesti širom sveta najdemo mnoge skupne točke. Trenutno ljudje na ulicah Libanona, Čila, Španije, Hong Konga in drugod glasno opozarjajo na krivice in zahtevajo spremembe.

Razlogi za proteste so večinoma večanje razkoraka med revnimi in bogatimi ter vedno bolj izrazita cenovna nedostopnost sredstev, potrebnih za dostojno življenje. Korupcija je prav tako velik problem v mnogih državah, kjer politični voditelji izrabljajo javne vire za lastne politične aspiracije. Hong Kong in Barcelona nam medtem kažeta, da osebna in politična svoboda še zdaleč nista samoumevni. Morda najbolj opazni v zadnjem letu pa so bili protesti proti klimatskim spremembam, ki jih lahko obiskujemo tudi pri nas.

A poleg klimatskih imamo v Sloveniji tudi vse ostale zgoraj naštete probleme in dobre razloge za nezadovoljstvo ter državljansko nepokorščino. Kot leta 2012 bi morda lahko praznike ponovno preživeli na ulicah?


Pasja ljubezen z napako

Nedavno odmeven primer izkoriščanja in mučenja živali v nemškem laboratoriju za namene testiranja je v solze spravil marsikaterega posameznika. Zasluženo, saj na žalost mnogi še vedno podpirajo znamke, ki testirajo na živalih.

"Pasjeljubci" pa se le redkokdaj vprašajo, kaj se dogaja s pasemskimi psi, ki jih tako obožujejo. Veliko povpraševanje po dotičnih pasemskih kužkih je dalo krila nelegalni vzreji in spornim pasjim farmam. Po zaenkrat znanih podatkih tovrstne vzreje v Sloveniji nimamo, kljub temu pa veliko rodovniških mladičev prihaja s takšnih, mnogokrat ilegalnih, farm v tujini. Razmere, v katerih so psi vzrejeni, so katastrofalne – živali so izpostavljene zlorabam, slabim higienskim razmeram, boleznim, v novih domovih pa lahko kljub primerni skrbi hitro zbolijo in tudi poginejo.

Dokler ne bomo dojeli psa kot družinskega člana, ampak bomo njegov izvor videli kot statusni simbol, bo ilegalna vzreja cvetela naprej. Ko si naslednjič zaželite kužka, pa ga raje kar – posvojite!


Napoteni v izkoriščanje

Področje napotovanja delavcev po državah članicah EU je v porastu. V preteklih letih je ustvarilo poslovne modele, ki se napajajo z izkoriščanjem delavcev ter njihovim nepoznavanjem sistemov socialne varnosti in zaščite v državah, kamor so bili napoteni na delo. Izjema niso niti nekateri naši delodajalci, med najbolj odmevnimi kršitelji pa je več primerov slovenskih podjetij.  

Nedavno je bila z namenom urejanja tega področja na ravni EU ustanovljena Evropska agencija za delo; organ, za katerega še ni znano, kako bo deloval in kakšne pristojnosti bo imel. Prav tako se bo prihodnje leto iztekel rok za implementacijo direktive, ki bi zagotovila enotne standarde minimalnega plačila in socialne varnosti, ta sprememba pa vsem državam članicam ni enako pogodu. 

Če morda iščemo vzroke za vznik premnogih nacionalizmov po Evropi z Brexitom vred – ob pravičnejši redistibuciji bogastva in progresivnejši socialni politiki bi bilo morda koga manj strah, da mu bo nekdo ''z Juga'' ukradel službo!


Reci rasistu – rasist!

Po volitvah leta 2016 je obveljala interpretacija, da je Trump zmagal, ker mu je uspelo nagovoriti revne bele volilce, ki jih je Washington pozabil. Tiste volilce, ki jih je neolibralizem pustil na cedilu, politika pa jim ni ponudila alternative. 

Southern Poverty Law Center ponuja drugačen vpogled: v Ameriki se je porast sovražnega govora zgodil po tem, ko so mediji objavili statistike, ki so napovedovale, da bodo v prihodnjih letih belci postali manjšina. Analize volilcev iz leta 2016 pritrjujejo, da sta Trumpa v Belo hišo pripeljala rasizem ter strah pred izgubo statusa in ne stanje ekonomije.

Seveda ne gre za medsebojno izključujoči razlagi – velikokrat ravno ekonomska negotovost vzpodbudi ljudi, da iščejo grešne kozle. Vendar je pomembno, da s prstom pokažemo na rasizem in ne dovolimo volilcem, da se skrivajo za raznimi legitimizacijami za svoje ksenofobne in rasistične odločitve. In ne pozabimo – enako se dogaja doma!