Agrument

Leta 1998 je Ankica Lepej, morda prva hrvaška žvižgačica, razkrila, da ima Ankica Tuđman, žena Franje Tuđmana, na računu 210 tisoč mark in 15 tisoč dolarjev, ki nikoli niso bili prijavljeni kot del predsednikovega premoženja. Takratni ustavni sodnik je njuno delovanje upravičil z razlago, da denar ni premoženje. 

Pretekli vikend se je hrvaški premier Andrej Plenković družil in rokoval z Novakom Đokovićem, pri katerem so kasneje potrdili okužbo s Covid-19. Plenković, ki je sredi predvolilne kampanje, je skupaj s hrvaškim zavodom za javno zdravstvo odločil, da ni šlo za “bližnji kontakt”, zato premier ne rabi v karanteno. Če si HDZ, denar pač ni premoženje in rokovanje ni kontakt. 

Dokler se bodo politiki obnašali, kot da pravila za njih ne veljajo, od državljanov ne moremo pričakovati kaj več kot cinizem. Ko besnimo nad premierom, ki je zakuhal Patrio in vlado, ki je kradla pri nakupu zaščitne opreme, pa nikar ne pozabimo, da jih iz položaja ne bo odstavil cinizem, temveč – volitve!

Po 100 dneh vlade in več kot 100 dneh protestov za trenutek postojmo in preverimo, kaj s(m)o dosegli. 

Policija vsak teden zagradi večji del Ljubljane, nadleguje ljudi, ki jih na protestih sploh ni, po tekočem traku izdaja globe in pozive k izjavi glede dejstev in okoliščin (niti ne "domnevnega") prekrška, Nova24TV in Vlada pa na veliko strašita o nevarnosti in nespodobnosti protestov.

Onkraj prijetnega druženja in medijskega pritiska ter nekaj amandmajev, ki na globoke zakonodajne rane lepijo obliže, je težko pokazati na konkretne spremembe, ki so jih prinesli protesti.

Demokracija nista le parlament in ulica. Demokracija je Slovenska oglaševalska zbornica, ki podpira sofinanciranje sovražnega govora, je klinični center, ki ga ignorira politika, so gostilniške debate in odgovarjanje na ducate pravnih in fizičnih groženj. Storiti je treba veliko več, kot smo storili leta 2012. Ne le na ljubljanskih ulicah, ampak doma, na delovnem mestu, v šoli, društvih in nenazadnje tudi na sodiščih!

Po sprejetju koronskih paketov, v katere je vlada zapakirala še nekatere druge ''nujne'' zakonske spremembe, so največ prahu dvignile spremembe Zakona o ohranjanju narave. Z namenom odstranjevanja birokratskih preprek iz postopkov odločanja pri upravnih in sodnih postopkih je vlada izločila nevladne organizacije iz področja varovanja okolja. 

Civilna družba je glasno opozarjala na posledice, ki jih bo prinesla spremenjena okoljska zakonodaja, vendar je bila vsaj za zdaj pri tem neuspešna. Po drugi strani pa nestrinjanje z nespametnimi vladnimi potezami in boj za ohranitev narave, ki se zaradi ene izgubljene bitke jasno ne bo zaključil, povezuje vedno več ljudi. Petkovi kolesarski protesti imajo že od samega začetka zelo jasno okoljsko noto, pomembnost okoljskega boja pa izpostavljajo tudi organizacije, katerim boj za ohranitev naravnih bogastev sicer ni v prvem planu. 

Tudi ti lahko svojo podporo za ohranitev narave izraziš v soboto na veslanju, kolesarjenju ali sprehajanju ob reki Savi!

Konzervativci opozarjajo, da na univerzah cenzurirajo desne govorce, da so mainstream mediji pristransko liberalni in da se utapljamo v politični korektnosti. Pritoževanje glede omejevanja konzervativnega govora, zanimivo, sovpada s porastom družbenih medijev, podcastov, blogov in ostalih spletnih formatov, ki nam omogočajo, da lažje kot kadarkoli prej dosežemo milijone.

Svobode govora ne ogrožajo “snežinke”, temveč jo je ugrabila nova desnica, ki jo uporablja kot orožje za doseganje političnih ciljev. V njej so konzervativci našli svoj nov raison d'être. Prepričujejo nas, da tradicionalni mediji omejujejo desni govor in kot alternativo CNN-u ali RTV-ju postavljajo Fox News ali Nova24TV, na spletu pa Breitbart ali Bena Shapira. Če namreč verjamemo, da nam mainstream mediji "prodajajo" liberalno agendo, poleg relativizacije njihove vsebine velja ukiniti vse tisto, kar jih določa, npr. novinarske standarde, uredniško politiko, preverjanje dejstev, zaščito virov in javno odgovornost.

Pandemija novega koronavirusa je v krizo pahnila mnoge industrijske branže. Številne gospodarske sektorje, ki so se kljub okoljski škodljivosti zdeli premočni, da bi se lahko kadar koli zlomili, sedaj rešujejo države z milijardnimi finančnimi injekcijami. Opisu ne ustreza le letalska industrija, planet na primer močno duši tudi mesna industrija. Korona je razgalila vso bedo intenzivne živinoreje in izkoriščevalskih delovnih pogojev. V ZDA klavnice predstavljajo velika žarišča okužb, saj tam zaposleni zaradi narave dela ne morejo spoštovati vseh zdravstvenih priporočil.

V Evropi je podobno. V eni od nemških klavnic so okužbo potrdili pri kar dveh tretjinah zaposlenih. In kaj pravijo lastniki obratov? Krivdo valijo na podplačane zaposlene iz vzhodnih držav EU, ki so odšli na obisk k sorodnikom. 

Mesna industrija ni kruta le do živali, pač pa tudi do v njej zaposlenih ljudi. Očitno lastnikom oboji predstavljajo brezčutna bitja, ki jih potrebujejo le za ustvarjanje dobička.