Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Moška kontracepcija v primežu tradicionalizma

Mladim monogamnim heteroseksualnim parom poleg kontracepcijskih tabletk, o katerih vemo vedno več slabega, za preprečevanje neželene nosečnosti ostane le mehanska zaščita v obliki kondoma ali diafragme. Slednje pa po mnenju mnogih slabo vpliva na čutno doživljanje spolnega akta.

Že nekaj let se šušlja, da bomo šest desetletij po vpeljavi ženskih kontracepcijskih tablet svoja telesa za namene kemične kontracepcije kmalu lahko zastavili tudi moški. V Veliki Britaniji prav te dni začenjajo s testiranjem gela, ki naj bi brez prehudih stranskih učinkov pobijal semenčice.

Obstaja sicer še ena rešitev, ki pa jo zakon zaradi tradicionalistične morale mladim moškim odpoveduje. Čeprav smo v državi za svoja dejanja odgovorni od 18. leta naprej, pa moški mlajši od 35 let, ki je prepričan, da si ne želi imeti otrok, vseeno ne more opraviti vazektomije (reverzibilnega posega, pri katerem se prekine semenovod). Zakaj se odraslim ljudem ne dovoli upravljati s svojimi telesi?


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Za korupcijo sta potrebna vsaj dva

Da se pri večmilijonskih poslih nekaj denarja “izgubi“ v žepih političnih funkcionarjev, je javna skrivnost. Tako sta dve naftni multinacionalki s poslom OPL 245 v Nigeriji več kot milijardo dolarjev namenili koruptivni mreži tamkajšnjih politikov.

Podjetji Eni in Shell sta z nigerijsko vlado sklenili milijardni posel, ki jima je omogočil črpanje na območju z bogatimi naftnimi rezervami. Tedanji minister za nafto je licenco prenesel na podjetje, ki ga je skrivaj vodil, prek nigerijske vlade, ki je bila v poslu posrednica, pa je prejel denar obeh multinacionalk.

Po izračunu nevladne organizacije Global Witness bo Nigerija prikrajšana za kar 6 milijard dolarjev. S tem denarjem bi lahko izšolali 6 milijonov učiteljev, omenjeni znesek pa predstavlja dvakratnik letnega proračuna za zdravstvo in šolstvo.

Licemerstvo naftnih gigantov sedaj preiskuje milansko sodišče, razkrita e-pošta namreč nakazuje, da sta podjetji dobro vedeli, kaj se dogaja, čeprav kategorično zavračata vsakršno krivdo.


Je suis LGBTQIA+

Doslej politično neangažirana ikona srčkanih heteroseksualnih razmerij Taylor Swift želi z novim poletnim hitom pokazati svojo naklonjenost mavrični skupnosti. V besedilu enači svoj pritisk slave s pritiskom, ki ga čutijo pripadniki spolnih in seksualnih manjšin zaradi diskriminacije. S svojim vplivom sicer pripomore gibanju (Equality act), a ga tudi monetizira in banalizira.

Podobno počnejo razne korporacije, ki so svoje kanale odele v žive barve in pripravile posebne kolekcije. Deklarativne podpore ne manjka niti s strani spletnih gigantov; a mavrica na portalu YouTube ne pomeni kaj dosti, če je tam prostor tudi za sovražni govor.

Marsikje pa stane tudi sama vključenost; v Manchestru bodo obiskovalci festivala Parade ponosa za vstopnice odšteli 70 funtov. Če se komodificira pravica do vidnosti, lahko gibanje postane bolj žur kot nadaljevanje političnega boja iz leta 1969. Nič ni narobe, če se v soboto na ljubljanskem prajdu zabavamo, a prekleto dobro moramo vedeti, zakaj smo tam.


Kozmetični popravki socialne politike

Vlada RS je nedavno sporočila, da je pripravila novelo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki prinaša vrsto popravkov na področju socialnih transferjev. Zakon bo pospešil postopke pri reševanju vlog državnih štipendij, ukinja pa tudi dosedanjo prakso zaračunavanja t. i. fiktivnih socialnih pravic, ki je mnogim upravičencem umetno zniževala različne socialne transferje.

Predlog sicer predstavlja korak v pravo smer, a vlada je svojo nalogo opravila zgolj polovično. Problem namreč ostajajo prenizki zneski določenih transferjev. Osnova državne štipendije za najbolj socialno ogrožene študente že skoraj 10 let znaša (do) 190 evrov, čeprav raziskave ugotavljajo, da je mesečni strošek štipendistov vsaj 250 €. Prav zato so študentje, ki se zanašajo na štipendije, med najbolj socialno ogroženimi.

Vse se začne in konča pri denarju. Resen poseg v štipendijsko politiko bi državo lahko stal več deset milijonov evrov, kozmetični popravki pa pač le piškav milijon ...


Kje je sešita tvoja srajčica?

Prejšnji teden smo tudi pri nas evforično sprejeli še enega giganta tekstilne industrije, ki ponuja majice za dva evra. Ni skrivnost, da poceni oblačila šivajo v spornih razmerah, zagotovo poznamo tudi zgodbo bangladeških šivilj, ki se jim je med delom na glavo podrla tovarna

Primarka so sicer polna usta selektivnih etičnih standardov, ki pihajo na dušo okoljsko osveščeni potrošnici z Zahoda – papirnate vrečke so zapovedane že desetletje, plastiki se izogibajo, kjer se le da, uspe pa jim zamolčati, da šiviljam ne zagotavljajo minimalnega prihodka in da s podizvajalci v "državah v razvoju" poslujejo netransparentno. 

Ena izmed temačnejših potez tekstilne industrije je tudi ravnanje z oblačili, ki ne gredo v promet. Namesto tega, da bi jih prodali pod ceno (ali celo podarili!), jih uničijo, na kar so se s prepovedjo nedavno odzvali v Franciji. Pri nas kakšnih podobnih ukrepov ni na vidiku, vseeno pa lahko veliko naredimo, če se raznim primarkom in njim podobnim ognemo v velikem loku.