Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Benevolentni milijarder lahko reši svet

Jeff Bezos, ustanovitelj Amazona in najbogatejši človek na svetu, je na Instagramu objavil, da bo namenil 10 milijard dolarjev boju proti podnebnim spremembam. Bezosov "altruizem" prihaja po objavi Amazonovega ogljičnega odtisa, ki razkriva, da podjetje letno proizvede več CO2 kot veliko manjših držav (tudi Slovenija).

Ni prvič, da je Bezos s svojo filantropijo privabil kritike, češ da donacije služijo predvsem njemu. Leta 2018 je doniral za pomoč brezdomcem v Seattlu, a to medtem ko je Amazon izsilil zavrnitev zakona, ki bi z davkom izboljšal razmere in povečal pomoč brezdomnemu prebivalstvu v mestu. Podobno je Bezos v Minnesoti podprl lokalno organizacijo za brezdomce le dan pred najavljenim protestom delavcev Amazona. Ko so v Avstraliji divjali požari, je influenserka s pošiljanjem svoje gole slike vsem, ki so donirali za žrtve požarov, zbrala več, kot je doniral najbogatejši človek na svetu.

Bezos pravi: "Mi lahko rešimo zemljo!", a ne zanašajmo se, da bodo to storili milijarderji!


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Ne FOMO, ampak JOMO!

Če premalo spite, imate večjo možnost za srčni infarkt. In za raka, demenco ter napade mimobežnih virusov zaradi slabšega imunskega sistema. Pomanjkanje spanja slabo vpliva na gene, moti proizvodnjo spolnih hormonov, pospešuje staranje, moškim celo skrči testise. Skratka, če ste predolgo budni, drvite v smrt.

Live fast, die young, poreče mladež s figo v žepu (ker pač not that young). Ampak pomanjkanje spanja ima negativne učinke tudi na kognitivne funkcije in mentalno zdravje. Če premalo spite, imate slabši spomin in se težje naučite novih stvari. Neprespani ljudje so bolj neumni.

Trg ponuja instant rešitve: magnezij in melatonin, obtežene odeje, meditativne aplikacije, sledenje spanju s pametnimi napravami ... Ironija pa je v tem, da gre upanje za spočito prihodnost iskati prav v nasprotju oz. odpovedi tržnih pogruntavščin. Rešitev je upor proti hegemoniji napredka, rasti in razvoja, proti individualni ambiciji bogastva in prestiža, je sprejemanje in slavljenje počitka in lenobe. Zeh.


Herbicidna romanca

Smo na sredini petletnega podaljšanja roka do prepovedi rabe glifosata v EU, ki so ga leta 2017 v EP pomagali izglasovati tudi nekateri slovenski poslanci, v Svetu EU pa naš kmetijski minister. Lani je sicer v Sloveniji stopila v veljavo prepoved uporabe herbicidov na javnih površinah, vendar so iz prepovedi do aprila 2021 izključene železnice in ceste. Ravno Slovenske železnice in DARS sta največja uporabnika herbicidov na osnovi glifosata pri nas, tako da gre za ukrep s figo v žepu.

Da je z malo truda in brez drastičnega povišanja stroškov okolju prijaznejši nadomestek mogoč in uspešen, dokazujejo v ljubljanski VOKA Snagi, kjer se proti plevelu borijo s pomočjo stroja na osnovi vodne pare in biološko razgradljivih sestavin. Zaljubljeni v nizke stroške in rešitve po liniji najmanjšega odpora pa pri Slovenskih železnicah in DARS-u iščejo druge poti, saj naj bi bil Snagin "foamstream" prepočasen in premalo učinkovit. Medtem pa cene zastrupljanja okolja in našega zdravja ne plačujejo oni, ampak mi vsi!


Kultura zgražanja

Prejšni teden je Janez Janša, mandatar v nastajanju, zatresel medijski prostor z izjavo, da "se bo vmešaval v uredniško politiko Dnevnika." Odzivi so bili burni, brali smo senzacionalistične članke in zavrelo je na Twitterju.

Seveda je misel na novo Janševo vlado še posebej srhljiva ob vprašanju, kaj bi to pomenilo za medijsko svobodo. Vendar piše se leto 2020 in počasi bi se mediji in njihovi uredniki lahko naučili, kako delujejo pasti populizma in manipuliranje z zgražanjem (internetne) javnosti. 

Kot je razvidno s posnetka izjave, se je Janša namreč več kot očitno pač (neokusno) šalil. Če bi se lahko kaj naučili iz Trumpove vojne proti medijem, je to, da ima tovrstno neodgovorno ter histerično poročanje navadno nasproten učinek, ki prispeva zgolj k nadaljnji eroziji zaupanja javnosti v medije in populističnemu provokatorju servira najbolj pomembno valuto 21. stoletja – pozornost.


Misliti evropsko

Ta teden bo v Bruslju potekal izredni vrh Evropske unije, na katerem se bodo predstavniki držav članic pogajali o finančni perspektivi za obdobje od leta 2021 do 2027. V tem času bo treba nasloviti številne izzive, kot so podnebna kriza, migracije, digitalizacija, kohezija in drugi, hkrati pa se soočiti s finančno luknjo, ki bo nastala zaradi brexita. Ta že prinaša mnoge težave, saj se neto prejemnice in plačnice ne strinjajo glede višine sredstev, ki bi jih morala zagotoviti posamezna država, zapleta pa se tudi pri vprašanju širše prenove EU.

Do tovrstnih razprtij prihaja v času, ko bi morala biti EU najbolj enotna, saj njene globalne tekmice postajajo vse bolj agresivne. Namesto skrbi za interese posameznih članic bi morala graditi na vrednotah, kot so enakopravnost, povezovanje, solidarnost in vladavina prava, sredstva pa iskati z digitalnimi, ogljičnimi in podobnimi davki. Če EU v tem smislu ne bo postala zgled ostalemu svetu, bi morala temeljito premisliti namen svojega obstoja.