Znašli smo se na prelomnici, kakršno lahko povzroči le vojna ali pandemija (virus je edina vrsta, ki pač lahko zaustavi človeka – super predatorja).
Zdi se, da je narava zadihala. Iz Benetk poročajo o čistih vodnih kanalih, s Kitajske prihajajo zračne fotografije občutno manjše onesnaženosti. Kako patetično zdaj zvenijo floskule, ki smo jih v boju proti podnebnim spremembam poslušali zadnje desetletje: da se kapitalizma ne da spremeniti. Virus nas je v nekaj tednih naučil, da je to še kako možno.
Medtem, ko se ustavljajo mnogi produkcijski procesi in so prizemljeni skoraj vsi avioni, narava polni svoja pljuča. A obenem se žal dogaja tudi nekaj zelo zaskrbljujočega: služb je vsak dan manj, kar pomeni, da nas morda že poleti čaka največja stopnja brezposelnosti v času naših življenj.
Kako bomo tokrat poskrbeli za človeka? Nekateri izmed prvih ukrepov Lahovnikove skupine so morda celo dober začetek, vsekakor pa bomo potrebovali še veliko bolj solidarne ukrepe.