Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Quo vadis, protestnica?

Po 100 dneh vlade in več kot 100 dneh protestov za trenutek postojmo in preverimo, kaj s(m)o dosegli. 

Policija vsak teden zagradi večji del Ljubljane, nadleguje ljudi, ki jih na protestih sploh ni, po tekočem traku izdaja globe in pozive k izjavi glede dejstev in okoliščin (niti ne "domnevnega") prekrška, Nova24TV in Vlada pa na veliko strašita o nevarnosti in nespodobnosti protestov.

Onkraj prijetnega druženja in medijskega pritiska ter nekaj amandmajev, ki na globoke zakonodajne rane lepijo obliže, je težko pokazati na konkretne spremembe, ki so jih prinesli protesti.

Demokracija nista le parlament in ulica. Demokracija je Slovenska oglaševalska zbornica, ki podpira sofinanciranje sovražnega govora, je klinični center, ki ga ignorira politika, so gostilniške debate in odgovarjanje na ducate pravnih in fizičnih groženj. Storiti je treba veliko več, kot smo storili leta 2012. Ne le na ljubljanskih ulicah, ampak doma, na delovnem mestu, v šoli, društvih in nenazadnje tudi na sodiščih!


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Narave še vedno ne damo!

Po sprejetju koronskih paketov, v katere je vlada zapakirala še nekatere druge ''nujne'' zakonske spremembe, so največ prahu dvignile spremembe Zakona o ohranjanju narave. Z namenom odstranjevanja birokratskih preprek iz postopkov odločanja pri upravnih in sodnih postopkih je vlada izločila nevladne organizacije iz področja varovanja okolja. 

Civilna družba je glasno opozarjala na posledice, ki jih bo prinesla spremenjena okoljska zakonodaja, vendar je bila vsaj za zdaj pri tem neuspešna. Po drugi strani pa nestrinjanje z nespametnimi vladnimi potezami in boj za ohranitev narave, ki se zaradi ene izgubljene bitke jasno ne bo zaključil, povezuje vedno več ljudi. Petkovi kolesarski protesti imajo že od samega začetka zelo jasno okoljsko noto, pomembnost okoljskega boja pa izpostavljajo tudi organizacije, katerim boj za ohranitev naravnih bogastev sicer ni v prvem planu. 

Tudi ti lahko svojo podporo za ohranitev narave izraziš v soboto na veslanju, kolesarjenju ali sprehajanju ob reki Savi!


Abecedarij svobode govora: nova desnica

Konzervativci opozarjajo, da na univerzah cenzurirajo desne govorce, da so mainstream mediji pristransko liberalni in da se utapljamo v politični korektnosti. Pritoževanje glede omejevanja konzervativnega govora, zanimivo, sovpada s porastom družbenih medijev, podcastov, blogov in ostalih spletnih formatov, ki nam omogočajo, da lažje kot kadarkoli prej dosežemo milijone.

Svobode govora ne ogrožajo “snežinke”, temveč jo je ugrabila nova desnica, ki jo uporablja kot orožje za doseganje političnih ciljev. V njej so konzervativci našli svoj nov raison d'être. Prepričujejo nas, da tradicionalni mediji omejujejo desni govor in kot alternativo CNN-u ali RTV-ju postavljajo Fox News ali Nova24TV, na spletu pa Breitbart ali Bena Shapira. Če namreč verjamemo, da nam mainstream mediji "prodajajo" liberalno agendo, poleg relativizacije njihove vsebine velja ukiniti vse tisto, kar jih določa, npr. novinarske standarde, uredniško politiko, preverjanje dejstev, zaščito virov in javno odgovornost.


Mesna industrija ne ubija le živali

Pandemija novega koronavirusa je v krizo pahnila mnoge industrijske branže. Številne gospodarske sektorje, ki so se kljub okoljski škodljivosti zdeli premočni, da bi se lahko kadar koli zlomili, sedaj rešujejo države z milijardnimi finančnimi injekcijami. Opisu ne ustreza le letalska industrija, planet na primer močno duši tudi mesna industrija. Korona je razgalila vso bedo intenzivne živinoreje in izkoriščevalskih delovnih pogojev. V ZDA klavnice predstavljajo velika žarišča okužb, saj tam zaposleni zaradi narave dela ne morejo spoštovati vseh zdravstvenih priporočil.

V Evropi je podobno. V eni od nemških klavnic so okužbo potrdili pri kar dveh tretjinah zaposlenih. In kaj pravijo lastniki obratov? Krivdo valijo na podplačane zaposlene iz vzhodnih držav EU, ki so odšli na obisk k sorodnikom. 

Mesna industrija ni kruta le do živali, pač pa tudi do v njej zaposlenih ljudi. Očitno lastnikom oboji predstavljajo brezčutna bitja, ki jih potrebujejo le za ustvarjanje dobička.


Cepiva – razvita za razvite

Cepivo za Covid-19 bo po mnenju stroke razvito v 12 do 18 mesecih, a ga takrat ne bo dovolj za vse. Po zakonitostih prostega trga bodo ta kratko potegnile "države v razvoju". Zveza Gavi je 4. junija naznanila kampanjo zbiranja sredstev za prednaročila cepiv, kamor so že med drugim donirali Saudova Arabija, fundacija Gates in TikTok. 

Zakaj je to potrebno? Bogate države so v neposrednem stiku s proizvajalci, obenem pa jim namenjajo ogromno sredstev, zaradi česar so visoko na njihovi prioritetni listi. Ko cepivo pride v obtok, farmacevtska podjetja določajo ceno cepiva na podlagi tega, koliko jim vlade plačajo. Po tem ključu bi "manj razvite države" zadnje prejele cepivo, kar ima lahko v kombinaciji s prenaseljenostjo, slabim zdravstvenim sistemom in infrastrukturo katastrofalne posledice.

Cepivo bo učinkovito le z globalnim pristopom in pravično porazdelitvijo, ne pa z monopoliziranjem razvitih držav po principu prostega trga. Naj najrevnejši za spremembo ne plačajo največjega davka.