Agrument

Po sprejetju koronskih paketov, v katere je vlada zapakirala še nekatere druge ''nujne'' zakonske spremembe, so največ prahu dvignile spremembe Zakona o ohranjanju narave. Z namenom odstranjevanja birokratskih preprek iz postopkov odločanja pri upravnih in sodnih postopkih je vlada izločila nevladne organizacije iz področja varovanja okolja. 

Civilna družba je glasno opozarjala na posledice, ki jih bo prinesla spremenjena okoljska zakonodaja, vendar je bila vsaj za zdaj pri tem neuspešna. Po drugi strani pa nestrinjanje z nespametnimi vladnimi potezami in boj za ohranitev narave, ki se zaradi ene izgubljene bitke jasno ne bo zaključil, povezuje vedno več ljudi. Petkovi kolesarski protesti imajo že od samega začetka zelo jasno okoljsko noto, pomembnost okoljskega boja pa izpostavljajo tudi organizacije, katerim boj za ohranitev naravnih bogastev sicer ni v prvem planu. 

Tudi ti lahko svojo podporo za ohranitev narave izraziš v soboto na veslanju, kolesarjenju ali sprehajanju ob reki Savi!

Konzervativci opozarjajo, da na univerzah cenzurirajo desne govorce, da so mainstream mediji pristransko liberalni in da se utapljamo v politični korektnosti. Pritoževanje glede omejevanja konzervativnega govora, zanimivo, sovpada s porastom družbenih medijev, podcastov, blogov in ostalih spletnih formatov, ki nam omogočajo, da lažje kot kadarkoli prej dosežemo milijone.

Svobode govora ne ogrožajo “snežinke”, temveč jo je ugrabila nova desnica, ki jo uporablja kot orožje za doseganje političnih ciljev. V njej so konzervativci našli svoj nov raison d'être. Prepričujejo nas, da tradicionalni mediji omejujejo desni govor in kot alternativo CNN-u ali RTV-ju postavljajo Fox News ali Nova24TV, na spletu pa Breitbart ali Bena Shapira. Če namreč verjamemo, da nam mainstream mediji "prodajajo" liberalno agendo, poleg relativizacije njihove vsebine velja ukiniti vse tisto, kar jih določa, npr. novinarske standarde, uredniško politiko, preverjanje dejstev, zaščito virov in javno odgovornost.

Pandemija novega koronavirusa je v krizo pahnila mnoge industrijske branže. Številne gospodarske sektorje, ki so se kljub okoljski škodljivosti zdeli premočni, da bi se lahko kadar koli zlomili, sedaj rešujejo države z milijardnimi finančnimi injekcijami. Opisu ne ustreza le letalska industrija, planet na primer močno duši tudi mesna industrija. Korona je razgalila vso bedo intenzivne živinoreje in izkoriščevalskih delovnih pogojev. V ZDA klavnice predstavljajo velika žarišča okužb, saj tam zaposleni zaradi narave dela ne morejo spoštovati vseh zdravstvenih priporočil.

V Evropi je podobno. V eni od nemških klavnic so okužbo potrdili pri kar dveh tretjinah zaposlenih. In kaj pravijo lastniki obratov? Krivdo valijo na podplačane zaposlene iz vzhodnih držav EU, ki so odšli na obisk k sorodnikom. 

Mesna industrija ni kruta le do živali, pač pa tudi do v njej zaposlenih ljudi. Očitno lastnikom oboji predstavljajo brezčutna bitja, ki jih potrebujejo le za ustvarjanje dobička.

Cepivo za Covid-19 bo po mnenju stroke razvito v 12 do 18 mesecih, a ga takrat ne bo dovolj za vse. Po zakonitostih prostega trga bodo ta kratko potegnile "države v razvoju". Zveza Gavi je 4. junija naznanila kampanjo zbiranja sredstev za prednaročila cepiv, kamor so že med drugim donirali Saudova Arabija, fundacija Gates in TikTok. 

Zakaj je to potrebno? Bogate države so v neposrednem stiku s proizvajalci, obenem pa jim namenjajo ogromno sredstev, zaradi česar so visoko na njihovi prioritetni listi. Ko cepivo pride v obtok, farmacevtska podjetja določajo ceno cepiva na podlagi tega, koliko jim vlade plačajo. Po tem ključu bi "manj razvite države" zadnje prejele cepivo, kar ima lahko v kombinaciji s prenaseljenostjo, slabim zdravstvenim sistemom in infrastrukturo katastrofalne posledice.

Cepivo bo učinkovito le z globalnim pristopom in pravično porazdelitvijo, ne pa z monopoliziranjem razvitih držav po principu prostega trga. Naj najrevnejši za spremembo ne plačajo največjega davka. 

Tudi po treh tednih protestov v ZDA se število protestnikov ne manjša. Družbeni in politični razkol ostajata na višku, nekaj protestov pa se je celo sprevrglo v uničevanje lastnine. Čeprav mnogi obsojajo nasilne demostracije, se moramo vprašati, kaj je ropanje Targeta in zasedba nekaj ulic v primerjavi z izvirnim nasiljem, ki je pripeljalo do protestov – smrt Georga Floyda in vse ostale žrtve nekaznovanega policijskega nasilja nad temnopoltimi Američani.

Dokler obstajajo sistemsko nasilje, marginalizacija in masovno zapiranje temnopoltih Američanov, bo to dober razlog za nasilje. Resnične žrtve nasilja so v tem primeru med protestniki in ne med lastniki zažganih avtomobilov!

Tudi doma “agresivci” niso tisti, ki so preskočili ograjo na petkovih protestih, temveč tisti, ki so jo zastraženo postavili na sredino Trga republike. Da vlada protestnikom odvzema prostor pred parlamentom in da policija tiste, ki poskušajo mirno zavzeti ta prostor nazaj, zbije na tla in vklene - to je nasilje!