Agrument

Z vsakim dnem referendumske kampanje o RTV Slovenija je bolj očitno, da naš najpomembnejši javni medij potrebuje strokovno in od politike neodvisno vodstvo. Pristranska zasnova referendumskih oddaj, njihovo izkrivljeno vodenje, navzkrižja interesov in trhlo utemeljena pravna mnenja so le nekateri prijemi, s katerimi želijo nasprotniki zakona obdržati nadzor nad medijsko hišo.

A to je le vrh ledene gore vprašljivih odločitev aktualnega vodstva, ki z ukinjanjem oddaj, kot so Studio City, Politično s Tanjo Gobec in Globus, ter onemogočanjem kritičnih glasov znotraj RTV to sistematično razgrajuje, delovanje pa usmerja v prid ene politične opcije. Vse to počne v času, ko je bolj kot kadar koli nujen širok ter odprt pogled na Slovenijo in svet.

Razlogov v prid predlaganih sprememb je veliko, saj te med drugim odvzemajo vpliv politiki ter ga prenašajo na zaposlene in javnost. A če želimo, da bo RTV s posredovanjem verodostojnih informacij služila vsem, moramo v nedeljo to jasno izraziti!

Prejšnji teden je v Istanbulu odjeknila eksplozija, ki je ubila 6 ljudi. Erdogan je za napad obtožil kurdsko gibanje za svobodo, ki je zanikalo vpletenost in poudarilo, da nasprotuje napadom na civiliste. Turčija vztraja, da je bil ukaz za napad izdan iz Kobanêja, sirskega mesta blizu turške meje, kjer so leta 2015 potekali spopadi med kurdskimi borci in ISIS. 

Medtem Turčija dnevno bombardira vojaške in civilne tarče v severni Siriji, v nasprotju z mednarodnim pravom pa je okupirala dve tamkajšnji regiji. Nedavno sta bila le zaradi omembe morebitne preiskave obtožb o uporabi kemičnega orožja nad kurdskimi borci obtožena vodja turške zdravniške zbornice in poslanec, ki sta pridržana zaradi "teroristične propagande". 

Turčija je že začela s »povračilnimi« zračnimi napadi v Iraku in Siriji, ki naj bi bili usmerjeni le na kurdske vojaške baze, a so zadeli mesto Kobanê in dve vasi. Turčija na očeh svetovne javnosti nemoteno obračunava s Kurdi. Tudi naša diplomacija gleda stran.

Prihodnji teden bo v prestolnici potekal knjižni sejem. Gre za izjemno pomemben dogodek za vse, ki kdaj vsaj obiščejo svet besed, če že ne bivajo v njem za stalno. Na drugi strani iz sveta Številk vemo, da polovica Slovencev ne prebere niti ene knjige na leto. Kljub vsem pobudam smo torej dokaj slabi bralci. 

Nekateri razloge za to iščejo v ceni knjig, čeprav lahko najdemo prevode tujih avtorjev na naših policah po ugodnejših cenah kot na nekaterih večjih trgih. Problem lahko predstavljajo knjige v tujem jeziku. Zakon o enotni ceni knjige namreč določa, da cena velja šest mesecev od dneva začetka prodaje. To pomeni, da nove knjige v slovenskem jeziku ne morejo biti na voljo s popustom – razen na sejmih in predstavitvenih dogodkih.

Zakon pa ne velja za uvožene knjige v tujem jeziku, zato so običajno te cenejše od svojih prevodov v slovenščino. Obisk sejma je zato idealna priložnost, da obenem podpremo domači tisk in obogatimo svojo knjižno polico z novostmi po ugodnih cenah.

Goske, ki so v zadnjih tednih postale prava maskota ljubljanskega Štepanjskega naselja, so kljub ugibanjem in skrbem domačinov preživele Martinovo, česar pa ne moremo trditi za 366 vozniških dovoljenj v državi. Ta so namreč v sklopu strateško tempirane policijske akcije Slovenija piha 0,0 splavala po mladem vinu. 

Z alkoholom imamo zapleten odnos. Zaradi njegovih škodljivih učinkov na zdravje in nesreč, ki jih pozvroči, v povprečju letno umre več kot 900 oseb, kar 43 % ljudi, starih od 25 do 64 let, pa pije visoko tvegano. Obenem veljamo za eno od t. i. mokrih kultur, kar pomeni, da pitje alkohola spremlja tako rekoč vse aspekte vsakdanjega življenja. Imamo slab dan? Pojdimo na pivo! Dober? Prav tako! 

Če smo, denimo, zmagali na predsedniških volitvah, bomo, jasno, nazdravili s penino. Lahko si omislimo še personalizirano pivo. Tudi če alkohola sicer sploh ne uživamo. Novoizvoljena predsednica je žal zamudila lepo priložnost, da bi v prvi plan kamer zmagoslavno postavila – vodo.

Tudi letos bo na lokalnih volitvah kandidiralo nekaj županov, ki so na oblasti že debelih osemindvajset let. Takih, ki bodo poskusili dobiti že osmi mandat, je šest, vsi prihajajo iz manjših občin, nihče pa ne izvaja oziroma se ni niti zaobljubil k uvedbi participativnega proračuna. To lahko preverite na naši spletni strani. 

Lokalno šerifovstvo in samodrštvo nista značilna samo za manjše kraje. Tudi celjska in ljubljanska mestna občina imata župana, ki se požvižgata na participativno soodločanje o porabi javnih sredstev. Niti Bojan Šrot, ki je župan že od devetdesetih let prejšnjega stoletja, niti Zoran Janković ne čutita potrebe, da bi prepustila žezlo mlajši generaciji.

T. i. večni župani so navadno tako udomačeni v svojih občinah, da volitve dobijo že v prvem krogu. Omejitev mandatov vladanja je demokratičen koncept, ki so ga poznali že v antični Grčiji. In to z razlogom. 

V Sloveniji 21. stoletja je skrb za politično higieno prepuščena volivcem. Kako skrbni bomo v nedeljo?