Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

O zasebnih javnih prostorih

Internet je že leta del vsakdana slehernika, zato ga ljudje – kot vsa ostala orodja – vsaj tako pogosto kot za dobre žal uporabljajo tudi za slabe namene.

Večina se strinja, da je digitalne prostore pogovora treba regulirati, a ni še čisto jasno, kako se tega lotiti. Ko se na Facebooku zgodi umor, policija recimo reagira z zahtevo po odstranitvi vsebine, skoraj vse ostalo pa je prepuščeno zaposlenim v Menlo Parku.

Moderiranje je težaško delo, ki terja žrtve. Zaposleni sledijo natančnim navodilom, ki so bila uradno objavljena šele po tem, ko jih je razkril Guardian. Niso rezultat javnih razprav, niti ne upoštevajo tega, da so v različnih kulturah dopustne različne stvari.

Še bolj pa je zaskrbljujoče dejstvo, da so na Facebooku za moderiranje vsebin v jezikih z manj govorci očitno kadrovsko podhranjeni – ne vemo, zakaj bi sicer zaradi orkestriranega širjenja sovraštva odstranili angleško radikalno desničarsko skupnost EDL, Noriško kraljestvo in Štajersko vardo pa pustili pri miru ...


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Sosedova trava je vedno bolj zelena

Za primer dobre prakse lahko vzamemo Kolorado. Legalizacija rekreacijske uporabe konoplje je od leta 2014 prinesla 180 milijonov dolarjev v davčno blagajno, ustvarjajo se nova delovna mesta, trg privablja turiste. Sprememba zakonodaje ni bistveno vplivala na število kadilcev.

Mi ostajamo med državami, ki rekreativno uživanje marihuane stigmatizirajo, napredujemo pa pri rabi v medicinske namene. Ali pa se tako le zdi? Medicinska raba konoplje ima pravno podlago, Ministrstvo za zdravje je izdalo dovoljenje za raziskave, a tu se je ustavilo. Še vedno smo brez nadaljnjih ukrepov, ki bi omogočili pridelavo in uporabo. Bolniki, ki se  zanašajo na rastlino, pa so prepuščeni črnemu trgu. 

Oteževanje medicinske in prepoved rekreativne rabe se zdita nesmiselna – upoštevajoč nenevarnost same substance, sploh v primerjavi z nekaterimi zdravili ter dovoljenimi drogami, kot sta alkohol in nikotin. Stigma ne sme voditi zakonodajalca, mi pa moramo zahtevati nazaj tudi pravico do užitka!


Kontrarevolucija čuječnosti

Industrija čuječnosti nas preko aplikacij, videev in viralnih izzivov prepričuje, da lahko izboljšamo svet, če najprej postopno in znotraj obstoječega sistema popravimo sebe. Uči nas o meditaciji in hvaležnosti, hkrati pa pričakuje, da bo čuječi milenijec še vedno potrošnik, zavezan etiki individualizma in vpet v neoliberalni ekonomski ustroj. Obsesivno poglabljanje vase je tipična poteza narcisistične družbe, ena najuspešnejših preživetvenih taktik kapitalizma pa je redefinicija njegovih kritik v nove tržne niše.

Andy Puddicombe, avtor Headspaca, je morda najbogatejši budistični menih, ki za lepo uporabniško izkušnjo računa brezsramno visoko naročnine. Aplikacija Calm z oglasi targetira vse sorte ljudi; šele nedavno so se recimo odmaknili od Bena Shapira. Povedno je, da jih ni motilo njegovo nenehno udrihanje po okoljevarstvu, kulturni odprtosti in socializmu, pač pa politično nekorektna, a vsebinsko neproblematična izjava, da Hitler kot dojenček ni bil Hitler, ampak samo – dojenček.


Bitka za (javno) zdravstvo

V zadnjih dneh v javnosti odmevajo množične odpovedi oziroma grožnje z odpovedmi družinskih zdravnikov po vsej Sloveniji, hkrati pa se v različnih medijih pojavljajo še zapisi, ki tako ali drugače kritizirajo delovanje javnega zdravstvenega sistema pri nas. Za dodaten zaplet je poskrbela tudi nedavna objava pisma, v katerem naj bi predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine slednje spodbujal k izstopu iz javnega sektorja. 

Premier Šarec miri, vlada pa z novim zdravstvenim ministrom Šabedrom na čelu že išče rešitve, ki bodo uredile tako področje družinske medicine kot tudi zdravstvo v širšem smislu. 

Vsi se namreč zavedamo, da v slovenskem zdravstvenem sistemu obstajajo težave, ki segajo od preobremenjenosti zdravnikov do sistemske korupcije. Vendar pa rešitev za te ni privatizacija, temveč temeljita reforma, ki bo v središče postavila univerzalno dostopnost zdravstvenih storitev in ne nenehno iskanje dobičkov. Javno zdravstvo je namreč pravica vseh! 


Zahtevamo enakopravno staranje!

Ko se moški starajo, so vedno bolj modri in šarmantni, njihov status v družbi je cenjen, njihovo mnenje pomembno. Po drugi strani pa so starajoče se ženske deležne kritik zaradi videza, obnašanja ali celo – pameti. 

Dvojni standard je predvsem opazen v starostni skupini 35 - 55 let. V tem času ženske začnejo "izgubljati" mladost, če nimajo otrok in družine, pa so kaj hitro označene za obupane ali zagrenjene. Na tem uspešno gradi multimilijardna anti-ageing industrija, ki prodaja čudežne kreme, botoks in celo pomladitev vagine. Vrednost ženske v družbi je še vedno močno povezana z njenim zunanjim izgledom in sposobnostjo rojevanja otrok. Ko to zamre, njena vrednost strmo pade.

Ni naključje, da so ta leta tudi čas, ko večina žensk končno postane samozavestnih. Patriarhalna družba ne želi močnih žensk, ki odločno povedo svoje mnenje, zato jih raje dela nevidne ali pa jih preokupira z drugimi problemi. Feminizem nas je naučil sprejeti naš spol, naj nas nauči sprejeti še našo starost!