Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Rizične skupine

Do nadaljnjega pridno ostajamo v samoizolaciji najprej za svojo, predvsem pa za varnost tistih, ki so za COVID-19 dovzetnejši. A #ostanidoma je za mnoge težje izvedljiv, saj na socialno-ekonomskem robu obstaja kar nekaj skupin, ki jih je splošna nepripravljenost na obvladovanje epidemije huje prizadela.

Med bolj ogroženimi so študentje, ki so prvi ostali brez dela, ali pa se soočili z dejstvom, da je njihovo zdravje manj vredno od zdravja zaposlenih. Za povrh jih je doletel (zakonit?) začasen pregon iz študentskih domov.

Z ravnodušnostjo do zdravstvenih ukrepov se srečujejo delavci v številnih podjetjih, ki pred zdravje postavljajo dobiček. Na drugi strani so zaradi zastoja dela prizadeti samozaposleni predvsem v kulturi, kjer jih veliko živi pod pragom revščine.

Vse kaže, da je kljub izrednim razmeram varovanje zdravja privilegij. Da bi morala biti še posebej v takih situacijah socialna država prioriteta, pa kaže dejstvo, da bodo #ostanidoma težko upoštevali tisti, ki doma nimajo.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Ali nismo vsi ljudje enaki?

Načelo samoodločbe omogoča narodom, da svobodno določajo svoj politični status in zagotavljajo svoj razvoj.  A vendar nimajo vse etnije enakih pogojev za uveljavljanje teh pravic, sploh v primeru, ko gre za spor med mednarodno priznano državo ter etnično manjšino.

V primeru Kosova je spodletela pogajanja ZN med srbsko in kosovarsko stranjo zaradi geopolitične pomembnosti in lastnih interesov prevzela EU, vendar je bila odločilna šele podpora ZDA.

V Zahodni Sahari je zgodba popolnoma drugačna. Od leta 1991 ZN obljubljajo referendum o neodvisnosti, ki ga zaradi blokade Maroka ne morejo izvesti. Nestrinjanje članic EU glede statusa Zahodne Sahare ohranja status quo, hkrati pa onemogoča sankcije, s katerimi bi Evropa lahko prek ENP pritisnila na Maroko. Mehanizma sankcij, ki obstaja v mednarodni skupnosti (Iran!), ne uporabijo, ker je Maroko pomemben trgovski ter politični partner tako EU kot ZDA.

Medtem pa ljudje še naprej živijo v zadnji afriški koloniji


Pogovorimo se o drogah

Raziskava Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je pokazala, da so se vrednosti prepovedanih drog v odpadnih vodah slovenskih mest v letu 2019 večinoma zvišale. Rezultati so bili podobni tudi drugod po Evropi, saj so analize razkrile rastoči trend uporabe kokaina, MDMA, amfetaminov in metamfetaminov.

Slovenija sicer več sredstev nameni zdravljenju in preprečevanju odvisnosti kot represiji, vendar tudi ti ukrepi ne prinašajo pravih učinkov. Po desetletjih "boja proti drogam" lahko torej ugotovimo, da je ta neuspešen. Manjka nam tolerance in izobraževanj o varni uporabi, pri nekaterih substancah je čas za legalizacijo, potrebujemo pa predvsem boljše izvajanje sprejetih ukrepov – sedem let po legalizaciji tako še vedno ne obstaja niti ena varna soba za uporabo mamil!

Le z ukrepi, ki prepoznavajo dejstvo, da bo uporaba drog prisotna tudi v prihodnje, lahko omilimo številne negativne posledice – od organiziranega kriminala do nevarnosti za zdravje uporabnikov.


Balkanske migracije

Migracije so sestavni del zgodovine Balkana. Gre za območje, ki so ga stoletja pestile vojne, invazije in etnični konfikti, ki so vplivali na selitve prebivalcev.  

Trend izseljevanja iz nekaterih balkanskih držav je prisoten še danes. Hrvaška, Bosna, Srbija, Makedonija ter Albanija se denimo vse soočajo z zaskrbljujočimi demografskimi slikami. Poleg trenda nižanja števila rojstev in staranja prebivalstva, ki je sicer prisoten v vseh evropskih državah, v omenjenih državah beležijo tudi množično izseljevanje predvsem mlajše populacije in posledično pomanjkanje delovne sile v nekaterih panogah

Čeprav so razlogi za eksoduse kompleksni, je vendar očitno, da zaradi še vedno prisotnih posledic vojn in korupcije izobraženi mladi odhajajo na dobro plačana delovna mesta tja, kjer ta delovna mesta so. Nobena od vlad omenjenih držav se s to problematiko zares ne sooča, napovedi pa kažejo, da če se izseljevanje ne ustavi, bodo te države zdesetkane bolj, kot so bile v preteklih vojnah. 


Živel Euroleaks!

Evroskupina je neformalno telo, v okviru katerega ministrice in ministri držav evrskega območja razpravljajo o vprašanjih, ki močno vplivajo na naš vsakdan. To so na svoji koži najbolj občutili Grki, ki so jih sprejete odločitve v Evroskupini najbolj prizadele v času restrukturiranja državnih dolgov do Trojke.

Evroskupina je kljub temu, da nima definirane pravne subjektivitete v mednarodnih odnosih, s svojimi ukrepi močno posegla v življenja ljudi, ki so jih prizadeli vsiljeni varčevalni ukrepi. Jutri bomo lahko državljani prvič pogledali v zakulisje odločanja Evroskupine, saj bo zaživela spletna stran Euroleaks pod okriljem gibanja DiEM25.

Demokracija je nemogoča brez transparentnosti. Le transparentnost omogoča legitimno in demokratično delovanje institucij EU. Državljani imamo pravico vedeti, kaj v našem imenu sprejemajo ministrice in ministri, poslanci in poslanke. V času dezinformacij in fake news je še toliko bolj pomembno, da imamo točne, natančne in vsem dostopne informacije.