Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Kultura zgražanja

Prejšni teden je Janez Janša, mandatar v nastajanju, zatresel medijski prostor z izjavo, da "se bo vmešaval v uredniško politiko Dnevnika." Odzivi so bili burni, brali smo senzacionalistične članke in zavrelo je na Twitterju.

Seveda je misel na novo Janševo vlado še posebej srhljiva ob vprašanju, kaj bi to pomenilo za medijsko svobodo. Vendar piše se leto 2020 in počasi bi se mediji in njihovi uredniki lahko naučili, kako delujejo pasti populizma in manipuliranje z zgražanjem (internetne) javnosti. 

Kot je razvidno s posnetka izjave, se je Janša namreč več kot očitno pač (neokusno) šalil. Če bi se lahko kaj naučili iz Trumpove vojne proti medijem, je to, da ima tovrstno neodgovorno ter histerično poročanje navadno nasproten učinek, ki prispeva zgolj k nadaljnji eroziji zaupanja javnosti v medije in populističnemu provokatorju servira najbolj pomembno valuto 21. stoletja – pozornost.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Misliti evropsko

Ta teden bo v Bruslju potekal izredni vrh Evropske unije, na katerem se bodo predstavniki držav članic pogajali o finančni perspektivi za obdobje od leta 2021 do 2027. V tem času bo treba nasloviti številne izzive, kot so podnebna kriza, migracije, digitalizacija, kohezija in drugi, hkrati pa se soočiti s finančno luknjo, ki bo nastala zaradi brexita. Ta že prinaša mnoge težave, saj se neto prejemnice in plačnice ne strinjajo glede višine sredstev, ki bi jih morala zagotoviti posamezna država, zapleta pa se tudi pri vprašanju širše prenove EU.

Do tovrstnih razprtij prihaja v času, ko bi morala biti EU najbolj enotna, saj njene globalne tekmice postajajo vse bolj agresivne. Namesto skrbi za interese posameznih članic bi morala graditi na vrednotah, kot so enakopravnost, povezovanje, solidarnost in vladavina prava, sredstva pa iskati z digitalnimi, ogljičnimi in podobnimi davki. Če EU v tem smislu ne bo postala zgled ostalemu svetu, bi morala temeljito premisliti namen svojega obstoja.


O Nori24 in domoljubni državotvornosti

Medtem ko Nacionalni preiskovalni urad (NPU) zaradi sumljivega denarja z Madžarske preiskuje SDS-ovo medijsko trobilo Novo24TV, se stranka, ki se ji očitno vendar ne bo uspelo tako zlahka zavihteti na oblast, kot je sprva kazalo, zahvaljuje za stare usluge. Spomnimo, da je SDS poleg prikritega madžarskega vložka sumljiv denar prejela tudi iz BiH. Takrat se je kot posrednik omenjal Janšev dobri prijatelj iz zapora Rok Snežič. Ta isti Rok Snežič sedaj z vsebinskim marketingom oglašuje na spletnem mestu omenjenega "medija". 

Uredniška politika Nove24 ni le sovražna mešanica ksenofobije in homobofije, temveč očitno tudi nadvse nedržavotvorna. Kako si "domobljubi" predstavljajo, da bo delovala država, če se jim zdi na mestu nasvet, naj ljudje v izogib davkom podjetja preselijo v BiH?

Dva največja oglaševalca v državni lasti, Petrol in Telekom, pa po starem. Kaj se še mora zgoditi, da bodo globoko vdihnili, upočasnili korak in nehali s financiranjem tovarne sovraštva? Aja, NPU, držimo pesti!


Salonit, dovolj je!

V Solkanu so pričeli z gradnjo brvi čez Sočo, ki bo kolesarjem olajšala dostop do steze Solkan-Plave, ki je zaradi prečudovite narave ena najlepših v Sloveniji, a žal tudi ena najbolj onesnaženih.

V srednji Soški dolini domuje cementarna Salonit, ki je samo v letu 2018 (so)sežgala več kot trikrat več odpadkov kot naša največja sežigalnica odpadkov v Celju. A Salonitu tudi to ni dovolj, saj so državo zaprosili za četrtinsko povečanje količine odpadkov za sosežig na letni ravni. To pomeni še večje emisije dušikovega oksida, benzena, živega srebra, tj. snovi, ki dokazano škodujejo človekovemu zdravju, in to v občini, kjer ima več kot polovica občanov že priznano poklicno bolezen zaradi izpostavljenosti azbestu, ki ga je Salonit proizvajal do leta 1996.

V podjetju izpostavljajo pomen dialoga in dodajajo, da spoštujejo vse okoljske predpise. Seveda, te so spoštovali tudi do prepovedi proizvodnje azbesta. A ljudje vseeno umirajo, ker je zrak zastrupljen. Kar je dovoljeno, ni (nujno) zdravo!


Grozeča prikazen

Bernie Sanders je s torkovo zmago v New Hampshiru na dobri poti, da osvoji demokratsko nominacijo za letošnje ameriške predsedniške volitve. Ankete napovedujejo, da bo ob Bidenovem nadaljnjem propadu slavil tudi v večini preostalih držav. 

Vendar se na obzorju izjemno dinamične demokratske tekme riše nova nevarnost za priljubljenega demokratičnega socialista. Medijski mogotec in nekdanji župan New Yorka Michael Bloomberg, ki bo primarije prvih 4 držav kar preskočil, strmo pridobiva na rejtingih in v nekaterih nacionalnih anketah zaseda že 3. mesto.

Njegova nekonvencionalna kampanja temelji na umetnem ustvarjanju kredibilnosti s pomočjo oglaševanja, za katerega je miljarder do zdaj zapravil že astronomskih 350 milijonov ameriških dolarjev. Demokratska stranka je zanj že spremenila pravila debat, mnogi pa predvidevajo, da je njegova kandidatura poskus ustvarjanja razmer za t .i. izzvano konvencijo, kjer bi Bernieja lahko izrinili s pomočjo psevdodemokratičnega instrumenta superdelegatov.