Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Kje je sešita tvoja srajčica?

Prejšnji teden smo tudi pri nas evforično sprejeli še enega giganta tekstilne industrije, ki ponuja majice za dva evra. Ni skrivnost, da poceni oblačila šivajo v spornih razmerah, zagotovo poznamo tudi zgodbo bangladeških šivilj, ki se jim je med delom na glavo podrla tovarna

Primarka so sicer polna usta selektivnih etičnih standardov, ki pihajo na dušo okoljsko osveščeni potrošnici z Zahoda – papirnate vrečke so zapovedane že desetletje, plastiki se izogibajo, kjer se le da, uspe pa jim zamolčati, da šiviljam ne zagotavljajo minimalnega prihodka in da s podizvajalci v "državah v razvoju" poslujejo netransparentno. 

Ena izmed temačnejših potez tekstilne industrije je tudi ravnanje z oblačili, ki ne gredo v promet. Namesto tega, da bi jih prodali pod ceno (ali celo podarili!), jih uničijo, na kar so se s prepovedjo nedavno odzvali v Franciji. Pri nas kakšnih podobnih ukrepov ni na vidiku, vseeno pa lahko veliko naredimo, če se raznim primarkom in njim podobnim ognemo v velikem loku. 


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Ena država, dva sistema, več protestov

Minuli teden so v Hongkongu potekale demonstracije proti zakonu o izročitvi osumljencev Kitajski, ki so na ulice pripeljale več sto tisoč ljudi. Protestniki se bojijo, da bo z novim zakonom Kitajska lahko dosegla politične nasprotnike na tem delno samostojnem teritoriju.

Bivša britanska kolonija, ki je bila leta 1997 vrnjena Kitajski, deluje po načelu "ena država, dva sistema" in tako ohranja pravno in politično avtonomijo. Po mnenju protestnikov bi predlagan zakon ogrozil neodvisnost Hongkonga, saj omogoča sojenja v kitajskem pravnem sistemu. Kitajska trdi, da so proteste spodbudile "tuje sile", po navedbah pa stoji za napadi na aplikacijo Telegram, preko katere so se protestniki organizirali.

Večdnevni protesti, ki so se (zaenkrat) končali s policijsko uporabo solzivca, so uspeli začasno prekiniti sprejetje zakona, a ostaja strah, da gre le za politično strategijo. Predvsem pa se leto 2047, ko se izteče "temeljni zakon", ki omogoča delno samostojnost Hongkonga, zdi vse bližje.


Spletna posebnost leta

V torek so v Cankarjevem domu podelili žaromete, nagrado za medijske dosežke, ki je nasledila propadle viktorje. Želeli bi si, da bi podeljevalci videli dlje od fotrov, kot so Siddharta, Avdić, Bergant, pa tudi Cavazza, Godler in drugi, dasiravno razumemo, da gre bolj za počastitev prepoznavnosti in priljubljenosti kot kvalitete. Najbrž je bila tudi Maruša Majer, edina ženska med individualnimi lavreati, nagrajena zaradi lika Veronike, ki klicari v Studio City.

A pustimo čevlje kopitarjem, umetnike kritikom, ustvarjalce vsebin pa njihovi stroki in se rajši obregnimo ob spletno osebnost leta 2018, ki seveda ni nihče drug kot kronski princ podalpskega Instagrama Borut Pahor. Obregnimo se ob dejstvo, da se mu je kljub državniški funkciji zdelo primerno prisostvovati tovrstni prireditvi. Mar res ni bilo nobene dobrodelne prireditve, kjer bi raje delil petke, nobenega sprejema, kjer bi delal selfije, obiska športnika, s katerim bi pobalinsko sedla na masivno mizo v predsedniški pisarni?


Volk in medved proti državi

Ministrstvo za kmetijstvo skuša s podporo interventnemu zakonu kar najhitreje uresničiti izredni odstrel 200 medvedov in 11 volkov. Odločitev je epilog nizu javnih protestov za in proti odstrelu. 

Gre za odziv na rastoče pritiske prebivalcev ruralnih območij, ki jim te živali delajo škodo. Slednjo bi lahko dokazano uspešno preprečili tudi s kombinacijo električne ograje in pastirskih psov, za katere obstajajo tudi številne oblike sofinanciranj. 

Izkaže se, da trenutno najbolj pogosta ukrepa, odstrel in krmišča, morda celo prispevata k večanju problema. Ko lovci odstrelijo alfa samca, se trop volkov razdrobi, težje lovi divje živali in tako bolj pogosto napada živino. Krmišča, ki naj bi odvrnila medvede od naseljenih območij, pa so eden od razlogov za porast teh zaščitenih zveri. 

Ne gre spregledati, da sočasno z rastjo problematike divjih zveri raste tudi število glav živine na naših tleh. Če gozdnim živalim s krčenjem gozdov krademo habitat, jih lahko pričakujemo več na naših vrtovih!


(Kategorični) imperativ rasti

Kot kaže, se bo v Sloveniji gospodarska rast nadaljevala, obenem pa tudi razprave o dvigu minimalne plače. Nekateri od tistih, ki pogosto pozabljajo, da naj bi bili predstavniki (celotnega) gospodarstva, ne le delodajalcev, v dvigu vidijo številne nevarnosti. Mogoče zaradi tega, ker so ravno nizke plače delavcev tisto, kar našemu gospodarstvu dviguje konkurenčnost in omogoča rast?

V ZDA vsi vodilni demokratski kandidati podpirajo zvišanje minimalne plače, Trump pa odločitev o minimalni plači prepušča zveznim državam in upa, da bo gospodarska rast povzročila povečanje plač. Na Novi Zelandiji naj bi vpeljali državni proračun, čigar porabo naj bi narekovalo 5 prednostnih nalog: izboljšanje duševnega zdravja, zmanjšanje revščine med otroki, odpravljanje neenakosti avtohtonega prebivalstva, digitalizacija in trajnostno gospodarstvo. Morda bi bila tudi naša gospodarska rast bolj prijazna delavcem, če bi razširili definicijo napredka ali pa BDP nadomestili z indeksom socialnega napredka.