Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Pod vplivom

Ljudje smo vse bolj skeptični do tradicionalnih oblik oglaševanja, zato podjetja nenehno iščejo nove načine promoviranja svojih izdelkov ali storitev. Med njih spada tudi vplivnostni marketing, ki za priporočanje takšnih ali drugačnih odločitev izkorišča moč posameznikov, katerih digitalne vsebine spremlja veliko število sledilcev.

Ker te vsebine izgledajo bolj pristno od klasičnih oglasov, so toliko boljši tudi rezultati, žal pa se s porastom digitalnih vplivnežev brišejo meje med iskrenimi priporočili in plačanim oglaševanjem. Ponekod v tujini je regulacija na tem področju precej dobro razvita, stroge pa so tudi kazni za kršitelje. Doma jasne zakonodaje, ki bi urejala vplivnostni marketing, nimamo, zaradi česar so vsakršne nepravilnosti povsem nekaznovane. 

In če lahko vplivneži na račun evropskega denarja že sodelujejo pri kampanjah, ki so izrazito politične, je skrajni čas, da se poskrbi tudi za zakonodajno ureditev, ki bo jasno razločevala med osebnim mnenjem in plačano vsebino. 


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Na rezervi

Partnerska razmerja so področje naših življenj, ki so ga družbena omrežja pomembno predrugačila. Danes lahko v vsakem trenutku opazujemo življenja neštetih lepih, na videz popolnih ljudi. Sočasno smo lahko z njimi vseskozi v stiku, ob tem pa skriti natanko toliko kot nam ustreza. Naklonjenost izkažemo z lajkom, privlačnost s potegom v desno, vzburjenost s Snapchat posnetkom – daleč od oči svojih partnerjev.

Tako bi lahko verjeli, da družbena omrežja doprinašajo k sodobni nezvestobi. A bolj pravilno je nanje gledati kot na orodja, ki nam takšne že obstoječe vzorce obnašanja preprosto olajšajo. Tinder nam morda olajša spoznavanje novih ljudi, ali se bomo z njimi spustili v kakršno koli razmerje, pa je odvisno od nas.

Kognitivna disonanca med romantičnim idealom in željo po seksualni svobodi se ponavadi "razreši" v obliki serijske monogamije. A da bi zares razumeli biološke in kulturne vzgibe, ki narekujejo naša razmerja, bomo morali prevprašati romantični odnos kot tak.


Dokazovanje "avtentične" homoseksualnosti

Nedavno se je skupina britanskih aktivistov pomešala med obiskovalce gala večerje vodilnih v letalski industriji. Med akcijo - deljenjem vrečk za bruhanje - je eden od aktivistov po mikrofonu začel govoriti o dvoličnosti British Airways, ki ne glede na svojo finančno podporo npr. paradi ponosa v Brightonu omogoča deportacije LGBT prosilcev za azil, ki jih v državi izvora čaka zaporna ali smrtna kazen. 

Zaradi pogostih obtožb o laganju glede spolne usmerjenosti ali identitete zavoljo pridobitve statusa je ta kategorija prosilcev včasih izprašana celo o poznavanju Oscarja Wilda ali Kylie Minogue. Šele leta 2014 je Sodišče Evropske unije prepovedalo preverjanje istospolne usmerjenosti glede na (stereotipno) gejevsko ali lezbično obnašanje, podrobno prevpraševanje posameznikovih spolnih praks in izkušenj ter celo merjenje vzburjenosti ob gledanju pornografskih vsebin. 

V odgovor tistim, ki so mnenja, da način preverbe pač mora obstajati: azil za vse!


Digitalni minimalizem

Ameriški znanstvenik Cal Newport pravi, da bo leto 2019 populariziralo upor proti tehnologiji. Pametne telefone in družbena omrežja primerja s cigaretami: na začetku so bile strašno kul, kasneje, ko so kadili vsi, pa se je izkazalo, da je to početje pravzaprav precej škodljivo.

Podobno se dogaja sedaj, ko odkrivamo, da je zaradi spletnih omrežij med mladostniki v porastu depresija. Vsak teden slišimo o novem načinu, kako spletni giganti zlorabljajo naše podatke ali kako inteligentni algoritmi perejo naše možgane

Zaenkrat ni videti, da bi "digitalno veganstvo", ki iz spletne diete blokira FAAMG storitve, iz eksperimentacije preraslo v resno gibanje: Facebook je prejšni teden spet objavil rekorden dobiček. Kljub temu ne dvomimo, da se bo anti-tehnološki sentiment v naslednjih letih še okrepil. Ob poplavi (tehnoloških) rešitev za naše tehnološke tegobe (1, 2, 3, 4, 5) je edino odprto vprašanje, kdo bo obogatel z digitalno dieto.


Prihodnost antropocena

Viktor Orbán je napovedal nov ukrep, s katerim bodo madžarske matere s štirimi ali več otroki oproščene plačila dohodnine za vse življenje. Ukrep naj bi povečal madžarsko prebivalstvo, ki se iz leta v leto zmanjšuje. Veliko mladih pa Madžarsko zapušča ravno zaradi Orbánove politike.

Antinatalisti bi rekli, da je moralna dolžnost človeštva, da se preneha reproducirati. Ko nekateri za uničenje planeta krivijo ravno veliki porast človeške populacije in napovedujejo konec antropocena (še preden je sam koncept uradno sprejet v stroki), drugi sporočajo, da ni kriv Homo Sapiens, ampak Homo Economicus.

Zato je pohvalno, da je končno nekdo v Davosu spregovoril o obdavčevanju najbogatejših in da Francija še naprej, čeprav zaenkrat osamljeno, vztraja v pravičnejšem obdavčevanju tehnoloških velikanov. In pomembni so tudi protesti na francoskih ulicah, saj primarno opozarjajo, da je osrednje vprašanje podnebnih sprememb – kdo bo plačal najvišjo ceno.