Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

To je ta občutek – natega.

V začetku meseca je Coca-Cola predstavila "revolucionarno" tehnološko inovacijo, in sicer plastenko, narejeno iz plastike, ki so jo pobrali iz oceanov in reciklirali. Mnogi novo plastenko pozdravljajo, češ da gre za pozitiven ekološki premik, podjetje samo pa pravi, da je (doslej le prototipen) izdelek pomemben korak na poti proti zero-waste politiki. Zaenkrat so izdelali 300 plastenk, v njih pa je približno 25 % plastike, ki prihaja z mediteranskih plaž.

Grozno je, da se kot okoljske inovatorje prepoznava akterje, ki so neposredno krivi za onesnaženje. Namesto da bi zmanjšala porabo vode za proizvodnjo svojih izdelkov, ravnala po načelih pravične ekonomije, spoštovala delavske pravice, plastenke pa zamenjala za steklenice, Coca-Cola iz morja pobira – in ponovno uporablja – lasten drek. No, pravzaprav ga ne pobira Coca-Cola. Omenjenih 300 pilotnih "eko" plastenk je bilo izdelanih iz odpadkov, ki so jih v 84 čistilnih akcijah nabrali španski in portugalski prostovoljci. Slabo.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Pravica do duševnega zdravja

Med osebami z motnjami hranjenja je približno četrtina moških, a študije nakazujejo, da med njimi le slabih 10 % poišče pomoč. Eden od vzrokov za to je zmotno prepričanje, da se s tem problemom soočajo predvsem ženske.

Podoben vzorec vidimo tudi pri drugih duševnih stiskah. Depresija in anksioznost sta posebej pri najstnikih pogosto spregledani, moški pa pri sebi simptomov ne prepoznavajo ali pa o njih molčijo. Medtem ko so v zahodnih kulturah ženske pogosteje nagnjene k samomorilnim mislim in obnašanju, pa se poskusi samomora med moškimi trikrat bolj verjetno končajo s smrtnim izidom. 

Zatiranje čustev ni nevarno le za same moške. Za večino fizičnega nasilja v družbi so namreč odgovorni prav moški; tista polovica človeštva, ki je bila vzgojena v prepričanje, da morajo biti močni in stoični

Pričakovanje, da moški ne jočejo, rojeva nasilje. Na poti do dobrega duševnega zdravja in varne družbe ima tako podiranje spolnih stereotipov pomembno vlogo.


Obljuba Kurdom

Ideja o Kurdistanu je zgolj obljuba za doseganje strateških interesov tujih sil. To so zopet dokazali Američani, ki se iz Sirije umikajo zaradi želje po končanju "večnih vojn". Tako Trump, ki je samo letos vojski namenil 4,7 % več sredstev kot lani, in z veseljem podpira nekatere druge konflikte po svetu.

Podoben kaos, kot ga je največja vojaška sila na svetu pustila v Iraku, zna doleteti tudi severne predele Sirije, kjer zaradi napredovanja turške vojske Kurdom ponovno grozijo težki časi. Ti so za preživetje celo pripravljeni ogroziti težko priborjeno delno avtonomijo ter sprejeti dogovor z Assadom.

Kurdi so sicer skozi zgodovino potegnili "ta kratko", saj jim je bila lastna država obljubljena zgolj takrat, ko je bilo to za Zahod prikladno. Brez zunanje podpore so bili v zameno za preživetje prisiljeni pozabiti na neodvisnost.

Mednarodna skupnost se nerada vmešava v "turške notranje zadeve", a časa za debato o tem, glede na pogostost in krutost napadov v zadnjem tednu, ni več.


Digitalizacija revščine

Še preden smo odstranili (celo po mnenju IMF) škodljive posledice postkriznega zategovanja pasov, smo se pričeli oklepati najnovejše modne muhe – digitalizacije socialne pomoči. Podporniki obljubljajo nižanje stroškov, večjo učinkovitost ter nikoli prej videno transparentnost. Revni so pač biznis in ker se "umetne inteligence" ne da prodati nikomur, ki ima moč rêči, da je ta tehnologija "en kup dreka", so ponudniki tovrstnih tehnologij stavili na sisteme državne pomoči.

Ta teden bo Philip Alston pred Združenimi narodi v New Yorku poročal o kršitvah človekovih pravic, ki jih prinaša digitalizacija socialnih varnostnih mrež. A vera v nezmotljivost računalnikov vzpodbuja globalni trend širjenja teh tehnologij in samo vprašanje časa je, kdaj bo v svoji agendi za digitalno transformacijo tudi slovenska politika podjetjem dovolila služiti na revežih.

In kje bomo našli denar za takšne poteze? V žepih tistih ljudi, ki jih bodo algoritmi označili za pomoči nevredne.


Petrol je trol

Delujoči v kreativnih industrijah smo pogosto izpostavljeni nespoštljivemu odnosu naročnikov. Mnogim se zdi smotrno, da najamejo profesionalca/-ko, potem pa sami izbirajo barve, prestavljajo elemente in preizprašujejo tipografijo. To je približno tako, kot da bi najeli geodeta, potem pa mu svetovali, kam naj se postavi, da bo boljše izmeril parcelo. 

Ne gre le za manjša podjetja, kjer so stvari navajeni delati "po domače"; samostojni oblikovalci se spopadajo s preprekami tudi v projektih z večjimi korporacijami, od katerih bi pričakovali, da imajo v svojih vrstah zaposlene, ki razumejo obrt. Tako so pri Petrolu prejšnji teden nasmejali slovensko Facebook skupnost interaktivnih oblikovalcev, ko so objavili natečaj, v katerem tekmovalce pozivajo, da oblikujejo uporabniški vmesnik kompleksne aplikacije (naloga je na trgu vredna vsaj 20 tisoč evrov). Nagrada za najboljšega? 1000 evrov in "morda zaposlitev".

Mimogrede, skupina Petrol je lani zabeležila 91,8 milijonov čistega dobička.