Kontrarevolucija čuječnosti

Slika: DanaTentis / pixabay

Industrija čuječnosti nas preko aplikacij, videev in viralnih izzivov prepričuje, da lahko izboljšamo svet, če najprej postopno in znotraj obstoječega sistema popravimo sebe. Uči nas o meditaciji in hvaležnosti, hkrati pa pričakuje, da bo čuječi milenijec še vedno potrošnik, zavezan etiki individualizma in vpet v neoliberalni ekonomski ustroj. Obsesivno poglabljanje vase je tipična poteza narcisistične družbe, ena najuspešnejših preživetvenih taktik kapitalizma pa je redefinicija njegovih kritik v nove tržne niše.

Andy Puddicombe, avtor Headspaca, je morda najbogatejši budistični menih, ki za lepo uporabniško izkušnjo računa brezsramno visoko naročnine. Aplikacija Calm z oglasi targetira vse sorte ljudi; šele nedavno so se recimo odmaknili od Bena Shapira. Povedno je, da jih ni motilo njegovo nenehno udrihanje po okoljevarstvu, kulturni odprtosti in socializmu, pač pa politično nekorektna, a vsebinsko neproblematična izjava, da Hitler kot dojenček ni bil Hitler, ampak samo – dojenček.