Agrument

Aleksandra Obradovića so septembra aretirali med službo v tovarni streliva Krušik v Valjevem, ker naj bi izdal poslovno skrivnost. Obradović je novinarjem izročil dokumente, ki dokazujejo, da je zasebno podjetje GIM, ki ga vodi oče srbskega notranjega ministra Nebojše Stefanovića, od valjevske tovarne v državni lasti kupovalo orožje po netržnih cenah. Ista tovarna je recimo posredniku v državni lasti, podjetju SDPR, orožje dobavljala občutno dražje. Stefanović starejši je orožje preprodajal tudi Savdijcem, in to kar dvakrat dražje od cene, za katero ga je kupil od podjetja Krušik.

Po burni reakciji srbske javnosti so Obradovića izpustili iz zapora in mu zapovedali hišni pripor. Srbske oblasti seveda menijo, da nimajo opravka z žvižgačem, ampak s kriminalcem, in se namesto s korupcijo v svojih vrstah ukvarjajo z njim. A na srečo se zdi, da javnost tega ne bo kar spregledala. Včeraj so aktivisti tožilstvu predali več kot 30 000 podpisov za Obradovićevo svobodo. Držimo pesti!

The Nordly, satirična spletna stran iz Seattla, je pred kratkim objavila, da Jeff Bezos odpira zatočišče za brezdomce, ki so zaposleni v Amazonu. Mnogi bralci so le s težavo ločili satiro od realnosti. 

Medtem je kolumbijska vladna agencija napovedala tožbo proti Walmartu zaradi božičnega puloverja, ki državo povezuje s kokainom. Walmart je pulover umaknil s polic, še vedno pa ga lahko – sicer brez omembe Kolumbije – kupite na Amazonu. 

Ko veselo nakupujemo darila, ne pozabimo pri tem na njihovo pravo ceno – šokantno pričevanje nekdanje zaposlene v Amazonovem skladišču nas opominja, da kapitalisti robote obravnavajo boljše kot ljudi. Njihova skladišča v ZDA imajo namreč alarmantno visoke stopnje poškodb v primerjavi z državnim povprečjem. Amazon, ki nadzoruje skoraj 40 % vsega e-poslovanja v ZDA, obravnava delavce kot nadomestljiv resurs. Medtem Bezosov imperij raste, zvezne države pa izgubljajo politično moč pred korporativnimi platformami. Vse to pa sponzoriramo – mi!

Okoli 20 milijonov Američanov ima frigatriskaidekafobijo, bolesten strah pred petkom, trinajstim. Ameriško gospodarstvo vsakič utrpi skoraj milijardo dolarjev izgube: ljudje nočejo na letalo, v avto, k zdravniku, so tesnobni, imajo panične napade.

Razlogi za pregovorno nesrečnost tega dne rangirajo od zgodovinskih do religioznih, svoje pa pristavi tudi popularna kultura. Seveda gre za vraževerje, za neracionalen strah, na tem dnevu ni prav nič nesrečnega. Ali pač?

Leta 1993 objavljena študija v reviji British Medical Journal je sklenila, da je "petek, trinajstega za nekatere nesrečen. Tveganje za hospitalizacijo kot posledico prometne nesreče se lahko poveča za 52 %. Priporočeno je ostati doma." 

Četudi študijo mnogi še danes z vso resnostjo citirajo, pa so že avtorji opozorili na nereprezentativnost vzorca. Članek je spisan v očitno šaljivem tonu. Druge raziskave so korelacijo med tveganjem za nesrečo in petkom, trinajstim, seveda ovrgle. Kako bi lahko bil nesrečen, če je pa petek?!

Zdi se, da Hrvati pred prvim krogom predsedniških volitev, ki bo 22. decembra, ne bodo imeli soočenja glavnih kandidatov. Kolinda pravi, da je zasedena s kampanjo, čeprav so ji televizijske hiše datume ponudile že poleti. A obnašanje hrvaške predsednice ni nič novega. Britanci, ki volijo danes, so spremljali debato o klimatskih spremembah brez Johnsona in Faragea, ki ju je Channel 4 nadomestil kar z ledenima skulpturama, ki sta se med oddajo počasi tajali. 

Očitno je, da se mnogi politiki zavedajo, da manj kot rečejo, boljše je. Politični piarovci nam sporočajo: prava moč politikov se ne odraža v minutaži, temveč privilegiju ne-participirati. In to "pravico" ne vstopiti v debato si politiki, še mnogo bolj pogosto kot v predvolilnem in volilnem času (spomnimo se zaprtega štaba SDS), radi vzamejo potem, ko so že izvoljeni. Če si tiho, pač ne moreš govoriti neumnosti, kar pomeni, da jih lažje – delaš.

Premalo razmišljamo o tem, kakšne družbene posledice nosi naše vsakdanje obnašanje. Osvajanje natakarice med delom, na primer. Žvižganje na ulici ali trivializiranje nasilja s "fantje naj bodo fantje." Namig na "provokativno" obleko ob prijavi posilstva ali zatekanje k statistikam lažnih prijav. Definiranje moškosti kot spolno agresivne in ženskosti kot pasivne ter toleriranje spolnega nasilja. 

To "nedolžno" vsakdanje obnašanje vodi do primerov, v katerih spolnega napada obsojen zdravnik ne le ostane na prostosti in obdrži službo, temveč prejme še podporo državnih institucij in sokrajanov. Vodi do statistike, kjer je obsojenih le 18 % ovadenih posiljevalcev.

Raziskave in pričevanja kažejo, da je spolno nasilje bistveno pogostejše, kot pravijo statistike prijav. Travmatična obravnava prijaviteljev in mizogin javni odziv skrbita, da mnoge žrtve ostanejo tiho. Pri naslednji spolno eksplicitni "šali" se tako spomnimo, da je vsakdanji seksizem prvi, ki vodi v storilcem naklonjen sistem.