Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Preveč je preveč

Vse več destinacij od Barcelone do Balija se utaplja v turistih. Popularna mesta se s hordami obiskovalcev soočajo različno. V Benetkah in Dubrovniku omejujejo vstop velikim križarkam, Amsterdam je med drugim zvišal turistično takso, Machu Pichu pa omejil število obiskov na dan.

Potovanja so se ustoličila kot priljubljen hobi globalnega srednjega razreda, ob poceni letalskih prevozih in namestitvah ter promociji fotogeničnih krajev na Instagramu pa spremembe trenda zaenkrat ni na vidiku. 

Če je masovni turizem produkt kapitalizma, v katerem šteje le neskončna rast, ne glede na žrtve na poti do cilja, lahko na primeru t.i. overtourisma vidimo, da ta neskončna rast pač ni možna. Poleg tega je škodljiva za večino, od nje ima korist le peščica. Letalske družbe in ponudniki namestitev zagotovo zadovoljno spremljajo bilance, medtem pa se mesta, ki nekaterim ljudem predstavljajo dom, spreminjajo v disneylandovske kulise. Kdo tu ne razume, da bomo na ta način kmalu požrli sami sebe?


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

"Umetnost dogovora" brez ZDA

Medtem ko se Trump gre trgovinske vojne in izstopa iz globalnih sporazumov, se drugje po svetu dogajajo največji prostorgovinski dogovori v zgodovini.

Karavano vodita EU in Japonska, ki sta v začetku leta vstopili v največji trgovinski sporazum na svetu, lani pa se je po propadu čezpacifiškega sporazuma (TPP) uspešno uveljavil CPTPP, kjer je vodilno vlogo po izstopu ZDA prevzela prav Japonska. Poleg tega je EU nedavno dorekla trgovinski sporazum z južnoameriško skupino držav Mercosur.

Prostotrgovinsko sodelovanje manjša odvisnost držav od ZDA, prav tako pa je pozitivno, da nekateri novejši sporazumi opuščajo sporne določbe, kot je vzpostavitev mednarodnih trgovinskih razsodišč. Vendar prosta trgovina še vedno ogroža okolje, delavce in demokracijo. Prav sporazum z Mercosurjem - zaradi brazilskega predsednika Bolsanara - kritizirajo okoljevarstveniki, Italija pa se je marca pridružila kitajskemu projektu svilna pot, kjer je poleg kršitev človekovih pravic sporna še "dolžniška past" do Kitajske.


Vsi so bernie - razen Bernieja?

Anketa CNN kaže, da je Sandersu padla podpora volivcev, in sicer ga uvrščajo ne le za Bidena, pač pa tudi za Harris in Warren. Washington Post ugotavlja, da ni več kaj storiti, CNN namiguje, da je konec sanj o 2020. Hkrati anketa medijev Washington Post (!) in ABC News nakazuje, da mu podpora – raste; čvrsto zaseda drugo mesto med demokrati. 

Guardian piše, da gre za nekakšno neoliberalno psihozo istih medijev, ki jih je "presenetil" Trump. Medijev, kakršni so tudi tisti naši, katerih domet ne seže onkraj kakšnega šarca, medijev, ki se niso zavestno zarotili proti socializmu, ampak si življenja brez kapitalizma pač ne znajo zamisliti.

Ne glede na to, kdo bo prihodnje leto poskušal odpihniti Trumpa, je Sanders tisti, ki je uspel deloma normalizirati diskurz, ki se je l. 2016 demokratom zdel preveč radikalen, da bi ga – kljub projekcijam, ki so mu napovedovale zmago – kandidirali. Resda je v levo premaknil ostale kandidate, a s tem sam izgubil ostrino. Je to usoda levice (in Levice)?


Eko umiranje

Smrt je v večini kultur nedotakljiv dogodek, ki ga spremljajo razni običaji. Čeprav se nas večina ne sprašuje, kako okolju prijazno je umreti, smrt predstavlja resen okoljski problem, ki ga bo v prihodnosti vse bolj pomembno nasloviti. 

Pokopališča spadajo med najbolj toksične površine tako po vplivu na okolje kot po rabi virov. Samo ZDA vsako leto zakopljejo 60 000 ton jekla, 1,6 tone betona in skoraj 19 milijonov litrov strupenih tekočin. Upepelitev, ki velja za bolj eko, v ozračje izpušča trde delce, 50 kg CO2 na kremacijo in strupe, kot je živo srebro.

Okolju prijaznejše opcije, kot so metoda zamrznitve in razbitja z vibracijo, posebna obleka, ki pospeši razkrajanje, ali utekočinjenje v gnojilo, zaenkrat ne prednjačijo. Predvsem pa se z zelenimi pogrebi ne ukvarja država na ravni trajnostnih politik, kar pomeni, da alternative obstajajo zgolj za tiste, ki si jih lahko privoščijo.  

So pa bolj proaktivni na ljubljanskih Žalah, kjer se ogrevajo kar z energijo iz krematorija.


Kje bomo pa jutri spali?

V Ljubljani zadnje čase gradijo veliko stanovanj. V centru rastejo Luwigana, Šumi in Kolizej, v Rožni dolini zidajo vile, v Šiški pa stanovanjske stolpnice. Videti je, da se je trg odzval na potrebo po stanovanjih in ponudba končno dohiteva povpraševanje. Novogradnje naj bi uravnotežile trg in vodile v postopno nižanje cen, ki so v Ljubljani že višje od zadnjega vrha leta 2008. 

A že hiter pregled novih gradbenih projektov pokaže, da zgodba ni tako rožnata. Gradijo predvsem luksuzna stanovanja in tudi najcenejše novogradnje presegajo 3000 evrov na kvadratni meter. Tak odziv trga je logičen, saj zasebni investitorji gradijo tista stanovanja, ki jim prinašajo največji zaslužek. Od tistih, ki domove vidijo kot investicijske priložnosti, pač ne moremo pričakovati, da bodo naslovili nedostopnost "normalnih" stanovanj v Ljubljani. 

Zato se, žal, kljub velikemu številu novogradenj (ali pa ravno zaradi njih) prebivalci Ljubljane še vedno sprašujemo, kje bomo pa jutri spali.