Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Praznična mrzlica

The Nordly, satirična spletna stran iz Seattla, je pred kratkim objavila, da Jeff Bezos odpira zatočišče za brezdomce, ki so zaposleni v Amazonu. Mnogi bralci so le s težavo ločili satiro od realnosti. 

Medtem je kolumbijska vladna agencija napovedala tožbo proti Walmartu zaradi božičnega puloverja, ki državo povezuje s kokainom. Walmart je pulover umaknil s polic, še vedno pa ga lahko – sicer brez omembe Kolumbije – kupite na Amazonu

Ko veselo nakupujemo darila, ne pozabimo pri tem na njihovo pravo ceno – šokantno pričevanje nekdanje zaposlene v Amazonovem skladišču nas opominja, da kapitalisti robote obravnavajo boljše kot ljudi. Njihova skladišča v ZDA imajo namreč alarmantno visoke stopnje poškodb v primerjavi z državnim povprečjem. Amazon, ki nadzoruje skoraj 40 % vsega e-poslovanja v ZDA, obravnava delavce kot nadomestljiv resurs. Medtem Bezosov imperij raste, zvezne države pa izgubljajo politično moč pred korporativnimi platformami. Vse to pa sponzoriramo – mi!


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Petek je petek

Okoli 20 milijonov Američanov ima frigatriskaidekafobijo, bolesten strah pred petkom, trinajstim. Ameriško gospodarstvo vsakič utrpi skoraj milijardo dolarjev izgube: ljudje nočejo na letalo, v avto, k zdravniku, so tesnobni, imajo panične napade.

Razlogi za pregovorno nesrečnost tega dne rangirajo od zgodovinskih do religioznih, svoje pa pristavi tudi popularna kultura. Seveda gre za vraževerje, za neracionalen strah, na tem dnevu ni prav nič nesrečnega. Ali pač?

Leta 1993 objavljena študija v reviji British Medical Journal je sklenila, da je "petek, trinajstega za nekatere nesrečen. Tveganje za hospitalizacijo kot posledico prometne nesreče se lahko poveča za 52 %. Priporočeno je ostati doma." 

Četudi študijo mnogi še danes z vso resnostjo citirajo, pa so že avtorji opozorili na nereprezentativnost vzorca. Članek je spisan v očitno šaljivem tonu. Druge raziskave so korelacijo med tveganjem za nesrečo in petkom, trinajstim, seveda ovrgle. Kako bi lahko bil nesrečen, če je pa petek?!


(Biti ali) ne biti in zmagati

Zdi se, da Hrvati pred prvim krogom predsedniških volitev, ki bo 22. decembra, ne bodo imeli soočenja glavnih kandidatov. Kolinda pravi, da je zasedena s kampanjo, čeprav so ji televizijske hiše datume ponudile že poleti. A obnašanje hrvaške predsednice ni nič novega. Britanci, ki volijo danes, so spremljali debato o klimatskih spremembah brez Johnsona in Faragea, ki ju je Channel 4 nadomestil kar z ledenima skulpturama, ki sta se med oddajo počasi tajali. 

Očitno je, da se mnogi politiki zavedajo, da manj kot rečejo, boljše je. Politični piarovci nam sporočajo: prava moč politikov se ne odraža v minutaži, temveč privilegiju ne-participirati. In to "pravico" ne vstopiti v debato si politiki, še mnogo bolj pogosto kot v predvolilnem in volilnem času (spomnimo se zaprtega štaba SDS), radi vzamejo potem, ko so že izvoljeni. Če si tiho, pač ne moreš govoriti neumnosti, kar pomeni, da jih lažje – delaš.


Zakaj ščitimo zločince?

Premalo razmišljamo o tem, kakšne družbene posledice nosi naše vsakdanje obnašanje. Osvajanje natakarice med delom, na primer. Žvižganje na ulici ali trivializiranje nasilja s "fantje naj bodo fantje." Namig na "provokativno" obleko ob prijavi posilstva ali zatekanje k statistikam lažnih prijav. Definiranje moškosti kot spolno agresivne in ženskosti kot pasivne ter toleriranje spolnega nasilja. 

To "nedolžno" vsakdanje obnašanje vodi do primerov, v katerih spolnega napada obsojen zdravnik ne le ostane na prostosti in obdrži službo, temveč prejme še podporo državnih institucij in sokrajanov. Vodi do statistike, kjer je obsojenih le 18 % ovadenih posiljevalcev.

Raziskave in pričevanja kažejo, da je spolno nasilje bistveno pogostejše, kot pravijo statistike prijav. Travmatična obravnava prijaviteljev in mizogin javni odziv skrbita, da mnoge žrtve ostanejo tiho. Pri naslednji spolno eksplicitni "šali" se tako spomnimo, da je vsakdanji seksizem prvi, ki vodi v storilcem naklonjen sistem.


Kaj skriva Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti?

Peticije so velikokrat edino orodje, ki ga ima civilna družba na razpolago. V Sloveniji imajo lahko peticije pravne posledice, nekatere mora obravnavati Državni zbor – za to obstaja celo posebno delovno telo: Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Ta se je v zadnjih 14 mesecih sestala 12-krat.

Na prvih 11 sejah je komisija obravnavala kup poročil in eno peticijo. Vse so bile "normalne", odprte, kar pomeni, da lahko na Parlametru preberete njihov transkript. 12. seja, ki se je odvila pretekli petek, 6. decembra, pa je bila nekaj posebnega. Na dnevnem redu je bila samo 1 točka, vendar so poslanke in poslanci pod njo uspešno obdelali kar izgleda kot nekaj čez 100 peticij.

Na žalost ne bomo izvedeli, koliko je peticij bilo, niti katere. Seja je bila namreč zaprta, transkript pa zato ne bo objavljen. Vse, kar je, je dokument, s katerim sklicujejo sejo